Opozicija napoveduje interpelacijo zoper Hojsa

Napovedali interpelacijo in zahtevali izredno sejo

Stranke koalicije KUL LMŠ, SD, Levica in SAB so v torek napovedale vložitev vnovične interpelacije zoper notranjega ministra Aleša Hojsa, ki mu med drugim očitajo odgovornost za ustvarjanje izrednih razmer v državi. Očitajo mu še politizacijo in militarizacijo policije ter vprašljivo povečanje represije nad protestniki, je povedal Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levice, ki je pripravila osnutek interpelacije. Ta Hojsa bremeni tudi odgovornosti za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije, poleg objektivne odgovornosti za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani pa naj bi bil notranji minister tudi subjektivno odgovoren na takšno policijsko taktiko. V levici so namreč prepričani, da zahteve po povečani represiji prihajajo z državnega vrha, tj. s strani predsednika vlade Janeza Janše in notranjega ministra Hojsa. Temu očitajo tudi zaničevalen odnos do policije. Interpelacijo, ki je Hojs še ni komentiral, nameravajo vložiti prihodnji teden. Hojs je v tem mandatu že prestal interpelacijo, ki so jo junija 2020 vložile stranke LMŠ, SD, Levica in SAB s prvopodpisanim poslancem SD Matjažem Nemcem. Septembra lani jo je podprlo 38 poslancev, 43 jih je glasovalo proti. Omenjene opozicijske stranke so sicer ta teden vložile tudi zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o razmerah v državi in nujnosti volitev. Predlagajo, naj državni zbor vlado pozove k odstopu, kar bi omogočilo predčasne volitve, še pred tem pa naj premier Janez Janša predlaga razrešitev notranjega ministra Aleša Hojsa, vlada pa naj razreši šefa policije Antona Olaja ter zagotovi politično in strokovno neodvisnost policije. Prav tako predlagajo poziv vladi, naj preneha omejevati temeljne pravice in svoboščine s podzakonskimi akti, ki nimajo ustrezne zakonske podlage in v pravni red vnašajo negotovost in nepredvidljivost.

Komisija o političnem vmešavanju v policijo

Komisija državnega zbora, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, je v sredo zaslišala nekdanje vodilne v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). Zaslišali so tudi nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča, ki ga je takratni generalni direktor policije Anton Travner razrešil maja lani, po sklepu sodišča pa je bila njegova razrešitev nezakonita. Povedal je, da je Travner od njega najprej zahteval, da podpiše odstopno izjavo, in mu ponujal druga delovna mesta, tudi na konzularnih predstavništvih v tujini. Muženič je odstop zavrnil, nato so ga razrešili s položaja in premestili v službo generalnega direktorja policije, kjer naj bi se ukvarjal s pripravo zakonodaje. Nato pa so ga premestili v Policijsko akademijo v Tacnu, ne da bi mu dodelili naloge, ki bi jih tam opravljal. Na iniciativo policijske akademije in lasten interes je potem pridobil habilitacijo za visokošolskega učitelja in zdaj predava. Pred komisijo je spregovoril tudi vodja preiskav na NPU Igor Kekec, ki je bil premeščen v delovno skupino za odpravo zaostankov v Tacen. Na vprašanje, ali so zaznali dokaze, da je bil minister Zdravko Počivalšek vnaprej obveščen o hišni preiskavi, ki je junija lani potekala pri njem, je po poročanju STA odgovoril: »Do hišnih preiskav zagotovo ne. Za stvari, ki smo jih izvajali v hišni preiskavi, lahko to domnevo potrdim. Vendar gre za predkazenski postopek, ki še vedno poteka. O teh zadevah ne morem govoriti, saj bi s tem razkril, kaj vse je bilo najdeno pri hišnih preiskavah oziroma ugotovljeno pri teh hišnih preiskavah.« Razložil je še, da so v hišni preiskavi ministru zasegli tudi telefon, za katerega pa Počivalšek ni dal vstopnega gesla, zato so telefon na odklepanje poslali v tujino. Da so pri Počivalšku našli list papirja z navodili, kako ravnati v primeru hišnih preiskav, Kekec ni potrdil. Predsednik državnozborske komisije Rudi Medved je sicer izjavil, da imajo zanesljive informacije, ki niso »iz trte izvite«, da takšen papir res obstaja.

Novo iskanje ustavnega sodnika

Predsednik republike Borut Pahor je v sredo zaključil formalna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih za ustavnega sodnika, ki ga išče že četrtič. Kot je sporočil Pahorjev urad, predsednik ugotavlja, da »se nakazuje zadostna podpora za izvolitev« Roku Svetliču, kar bo v prihodnjem tednu preverjal na dodatnih pogovorih. Na tokratni poziv so sicer prišli štirje predlogi, poleg za Svetliča še za Francija Ježka, Marka Starmana in Andraža Terška. Terška je Pahor že predlagal, a je prejel 44 glasov poslancev, dva premalo. Premalo podpore sta prejela tudi druga dva Pahorjeva kandidata Janez Kranjc in Anže Erbežnik.