Katarina Venturini in Andrej Škufca, eden najuspešnejših slovenskih plesnih parov (Foto: www.plesnazvezda.si)

Mali slovenski plesni čudež

Tako majhna deželica pod Alpami in toliko plesalcev!

Pa ne le dobrih tekmovalcev v športnih plesnih disciplinah in umetniških ustvarjalcev, ampak tudi ljudi, ki se plesno izobražujejo na tečajih, seminarjih in delavnicah pri nas in po svetu. Če prištejemo še vse družabne plesne dogodke, folklorne skupine in maturante, ki se vsako leto po vsej Sloveniji zavrtijo na največji četvorki na svetu, lahko rečemo, da smo pravi mali plesni čudež.

Prvih začetkov družabnega plesa v Sloveniji se spomni še marsikdo, ki se je plesnih korakov učil pri očetu slovenske plesne šole Adolfu Jenku. Gospa, ki se je pridružila plesnemu tečaju na Gorenjskem glasu, nam je zaupala, da se je v Ljubljani v Jenkovi šoli redno zbiralo po več kot sto mladih, željnih plesa. V zanosu je pripovedovala, da se je tam vnela tudi marsikatera iskra ljubezni (pa ne le do plesa) in da je imel gospod Jenko navado plesalce in plesalke postrojiti v dve vrsti in za vsak ples zaklicati: »Dame volijo!« Vsak drugi ples so imeli priložnost izbirati plesalci, tako da so plesalke vsak ples plesale z drugim plesalcem, ki pa jih, zanimivo, nikoli ni primanjkovalo.

V Sloveniji se je družabni ples začel razvijati že nekoliko prej. Meta Zagorc piše, da so ljubljanski meščani že na prehodu v 20. stoletje usvajali korake na plesnih vajah, ki so potekale od poletja do pusta, medtem ko od pepelnične srede do velike noči plesov zaradi posta ni bilo. Plesali so na glasbo manjšega orkestra ali pianista, včasih je igral tudi gramofon. Najbolj znan učitelj Giulio Morterra je že leta 1902 Ljubljančane poučeval plesa pri Maliču (nekdanji Kino Komuna), v Kazini in Narodnem domu. Začetnik organiziranega družabnega plesa pri nas Vaclav Vlček je leta 1918 v Ljubljani ustanovil baletno šolo, nato pa je na prigovarjanje meščanov, da za dobro vzgojo potrebujejo tudi znanje plesa, začel poučevati tudi družabne plese. Zanimanje za vaje je raslo, zato je odprl prvo privatno plesno šolo za učitelje družabnega plesa, kjer se je učil tudi mojster Jenko. Tako se je že leta 1927 odvilo prvo plesno tekmovanje Dravske banovine, na katerem smo sodelovali tudi Slovenci.

Po drugi svetovni vojni je ples nekoliko zamrl, ker je prihajal z zahoda in je veljal za ideološko neprimernega. Plesalce so ozmerjali s »frakarji«, Jenkovo šolo pa so leta 1945 zato tudi zaprli. Ples kljub vsemu ni zamrl, ampak so ga navdušeni plesalci spretno skrivali znotraj dobro razvitih in priljubljenih folklornih društev, kjer so delovale tudi sekcije za športni ples. Za nadaljnji razvoj plesa je kasneje začela skrbeti Plesna zveza Slovenije, ki aktivno deluje še danes, organizira plesna tekmovanja in nudi izobraževanja za plesne učitelje. Da je ples razvit in da Slovenci radi plešemo, potrdi tudi statistika: V letu 2009 je bilo registriranih 3134 plesnih tekmovalcev, v projektu Slovenija pleše pa se je po oceni Plesne zveze udejstvovalo okrog 45 tisoč plesalcev. Če prištejemo še vse, ki delujejo v okviru plesnih šol, klubov, društev in športnih centrov, ki nudijo rekreacijo s plesom, pa oznaka, da na sončni strani Alp leži prava mala plesna dežela, ni iz trte izvita, kajne?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. julij 2009 / 07:00

Dividenda delničarjem Ljubljanskih mlekarn

Ljubljana - Ljubljanske mlekarne so lani s poslovanjem ustvarile 165,6 milijona evrov prihodkov in pri tem dosegle 3,4 milijona evrov čistega dobička. Ob koncu leta so imele 3,38...

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 14. junij 2016 / 15:44

Balinarji Lokateksa Trata evropski podprvaki

Škofja Loka – V italijanskem Saviglianu so se na zaključnem turnirju četverice za evropski prestol pretekli konec tedna borili balinarji Lokateksa Trata, dvanajstkratni slovenski prvaki. Poleg njih...

Razvedrilo / torek, 14. junij 2016 / 15:44

Čez polanske griče

Na šestnajstem Večeru slovenskih viž v narečju so občinstvo najbolj navdušili Raubarji in tako že drugo leto zapored osvojili vandrovčka. Zmagovalci strokovne žirije so Lisjaki z Barbaro in Neli.

Kranj / torek, 14. junij 2016 / 15:42

Uspešnim čestitke tudi za pogum

Minulo sredo je kranjski župan Boštjan Trilar čestital odličnjakom kranjskih osnovnih šol, v četrtek pa še osnovnošolcem in srednješolcem, ki so dosegli vidne rezultate na najrazličnejših tekmovanjih...

Nasveti / torek, 14. junij 2016 / 15:40

V srcu poletja in narave: za zdravje in za sprostitev

Topli vrelec na Dobrni so poznali že stari Kelti in Rimljani. Leta 1403 pa so vodo prvič uporabili v zdravstvene namene. Poseben pečat so na Dobrni pustile tudi številne zgodovinske osebnosti, kot je...

Razvedrilo / torek, 14. junij 2016 / 15:24

Kmečka ohcet v Bohinju

V sklopu Etno vikenda bo 30. julija v Bohinju Kmečka ohcet, ki jo prireja Turistično društvo Bohinj. Za poroko po starih ženitovanjskih običajih se potegujejo trije pari, zmagovalca pa boste s svojimi...