Nataša Pristov, lastnica radovljiškega podjetja Prina, kjer so izdelali skoraj 15 tisoč štartnih številk za olimpijske igre v Kanadi. (Foto: Anka Bulovec)

Takšen posel zmore le odlična ekipa

Štartne številke, v katerih tekmujejo tekmovalci na letošnjih olimpijskih igrah, so izdelali v podjetju Nataše Pristov v Radovljici.

14.995 kosov štartnih številk so v podjetju Prina izdelali v dobrih treh mesecih. Naredili so jih tristo na dan, različne glede na discipline in po spolu, skupaj v okoli petdesetih različnih modelih.

Radovljica – »Nobene evforije ni bilo, ko smo dobili posel, tudi neprespanih noči, v katerih bi me skrbelo, ali bo šlo vse po sreči, ne. Naročilo me je našlo popolnoma pripravljeno. Le malo pred tem sem delavnico iz domače hiše preselila v nove, svetle in funkcionalne prostore v bližini. In po devetnajstih letih v tem poslu sem tokrat vedela, da delam prav. Naročilo smo izpeljali rutinsko, a profesionalno in natančno,« umirjeno in zadovoljno pripoveduje Nataša Pristov, lastnica podjetja Prina iz Radovljice. Skupaj z možem Andrejem Okornom in tremi šiviljami so v času od 1. septembra do 10. decembra izdelali vseh 14.995 kosov štartnih številk, ki jih nosijo tekmovalci na letošnjih olimpijskih igrah v Kanadi.

Z izdelovanjem športnih dresov se je pred štiridesetimi leti začela ukvarjati Natašina mama. »Počasi smo dodajali še štartne številke in čez nekaj let tiskanje na drese,« pojasnjuje. »Oče si je kot učitelj športne vzgoje prek Zavoda za šolstvo skupaj s profesorjem Dragom Ulago prizadeval za dvig športne kulture tudi na tem področju. Tako so imela šolska športna društva tudi po naši zaslugi že kmalu enotne drese.«

Leta 1991 je Nataša prevzela posel od mame. »Pravzaprav si nikoli nisem želela v tekstilno industrijo. Celo obratno; za mamo in očeta vse od mojega najzgodnejšega otroštva, ko sta začenjala posel, osemurni delavnik ni obstajal, zaradi česar sem pogosto pogrešala pozornost staršev. Delavnico smo imeli v domači hiši, zato sem ves čas otroštva poslušala drdranje strojev. A sem se zaradi spleta različnih okoliščin prav v času največjih sprememb znašla na čelu podjetja. Ni bilo lahko, saj se je prav takrat za nas zaprl jugoslovanski trg, zato sem začenjala tako rekoč na novo. K sreči sta mi starša ves čas stala ob strani.«

Pred približno desetimi leti je začela sodelovati z avstrijskim podjetnikom Gerhardom Reicherjem, prek katerega je letos poleti tudi dobila posel za olimpijske štartne številke. »Skupaj smo bili v dobrih in slabih časih. V navezi z njim smo delali štartne številke za Svetovni pokal, kjer je bila naša prednost dejstvo, da na enem mestu naredimo vse: krojimo, šivamo in tiskamo. In da jih izdelamo hitro: v svetovnem pokalu se sponzorji, katerih logotipi so na štartnih številkah, potrjujejo dobesedno v zadnji minuti.«

Konkurenca je bila velika, na koncu je bilo v igri pet ponudnikov. Podjetje Prina je dobilo posel tudi zato, ker so bili edini, ki so bili sposobni na številke natisniti zahtevani odtenek modre barve. »Najprej sem vprašala svoje šivilje, ali so pripravljene z mano v ta projekt. Takoj so se strinjale in prvega septembra smo začeli. Vseh pet: šivilje, moj mož, ki je bil odgovoren za tiskanje, in jaz. Izdelali smo po tristo številk na dan. Morda je še največji pritisk predstavljalo dejstvo, da si napak tako rekoč nismo smeli privoščiti … A se je k sreči vse izteklo tako, kot sem pravzaprav ves čas vedela, da se bo. Zdaj brez skrbi in kakšnih posebnih čustev zvečer na televiziji pogledam, kako športniki tekmujejo v njih. Pravzaprav v zvezi s številkami pogledam le, če tekmovalcem dobro pristajajo. Prav danes sem dobila elektronsko pošto iz Kanade, v kateri organizatorji sporočajo, da so nad njimi navdušeni. Čez dan pa smo že v drugih poslih. Takoj ko smo naredili štartne številke za olimpijske igre, smo že začeli delati za svetovni pokal.«

Pravi, da se ji življenje po letošnjih olimpijskih igrah ne bo prav nič spremenilo. »S tem poslom prav gotovo ne bom obogatela, čeprav mi je prišel še kako prav, saj sem bila prav letošnje poletje tik pred tem, da odpustim dve šivilji. Vesela sem, da mi tega ni bilo treba. Tudi pogoji, ki smo si jih izborili, so bili dokaj dobri, plačila pa redna.« Dejavnosti ne namerava širiti, v poslu pa zdaj, čeprav jo je vanj življenje nekako potisnilo, uživa. »Dobra ekipa smo, delamo z različnimi naročniki in pravo veselje je videti, koliko imenitnih idej imajo ljudje!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 14. maj 2012 / 07:00

Zadišalo je po ričetu

V Gornjesavskem muzeju Jesenice so v stari delavski kuhinji, na štedilniku na drva, skuhali železarski lonec - ričet z mesom.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:52

V Bohinju bodo odpuščali

Lip Bohinj, četrti največji evropski proizvajalec opažnih plošč, bo zaradi pomanjkanja hlodovine odpustil petdeset delavcev. »Če bi imeli dovolj hlodovine, bi ti delavci imeli tudi delo,« poudarja Alo...

Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:36

Malo domačega česna

Potrošniki zadnje čase vse bolj povprašujejo po domačem česnu. Na Gorenjskem je okrog deset pridelovalcev, od katerih ga vsak prideluje na vsaj desetih arih površine.

Kultura / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:26

Pravljice tudi za odrasle

V Matični knjižnici Kamnik v zadnjih letih vse več pozornosti namenjajo ohranjanju nesnovne kulturne dediščine – lokalnih pravljic in pripovedk, ki so namenjene tako otrokom kot odraslim. Pred dnevi s...

Gospodarstvo / nedelja, 4. avgust 2013 / 13:25

Gorenjska banka zapira poslovalnico v Stražišču

Stražišče pri Kranju - Zadnji dan, ko bo poslovalnica Gorenjske banke v Stražišču še odprta, bo petek, 16. avgusta, je potrdila informacijo o zaprtju poslovalnice Irena Čebulj, direktorica...