Škednjovec, drzna špička sredi fužinarskih gora / Foto: Jelena Justin

Najzahtevnejša bohinjska gora

Škednjovec (2309 m n. m.) in Ogradi (2087 m n. m.) – Izjemno lep vrh, a njegovi lepoti primerna je tudi tehnična zahtevnost. Ni naključje, da ga je legendarni Tine Mihelič označil za »najzahtevnejšo fuž'narsko goro«. Drzna špica. Gora, ki je ne gre podcenjevati.

Prepričana sem, da ima vsak ''hribov'c'' spisek želja vrhov, na katerih bi rad stal. No, na mojem je bil precej časa Škednjovec. Pred leti sem bila prepričana, da na njem ne bom stala nikoli. A upanje umre zadnje, le želeti si je treba! Danes bomo obiskali fužinarske gore in se povzpeli na Škednjovec. Ker je pa vedno lepo narediti krog, bomo pri sestopu obiskali še Ograde, po manj znani in neoznačeni grapi. 

Zapeljemo se v Bohinj in v Stari Fužini ostro levo proti planini Blato. Ko dosežemo cestno rampo, vzamemo listek, ki nas ob vrnitvi olajša za 12 evrov. Sledi nekaj kilometrov vzdrževane, asfaltirane ceste, ki pelje na Vogar, potem pa zavije desno do planine Blato. S parkirišča nadaljujemo proti Blatu in takoj za rampo zavijemo desno na stezico, ki poteka po kamniti polici. Pot do Krstenice ni označena. Sledimo stezici do kolovoza, ga prečimo in na drugi strani nadaljujemo po stezici skozi gozd. Pot je ponekod težje prehodna zaradi podrtega drevja. Lovska steza se strmo dviga skozi gozd. Po 60 minutah strmega vzpona skozi gozd bomo prišli do lične lovske koče, ki stoji skoraj na skalnem robu. Od lovske koče nadaljujemo kar po poti naprej. Nad seboj bomo zagledali strehe prvih stanov na Krstenici. Če pogledamo proti zahodu, so pred nami razprostranjeni Ogradi, nad Krstenico se dviga Krsteniški Stog. S Krstenice nadaljujemo po dolini med Ogradi, ki so na naši levi strani, in Krsteniškim Stogom na desni. Hodimo po nemarkirani stezi. Pred seboj v daljavi zagledamo Jezerski Stog, levo od njega pa dve špici, Adama in Evo, na koncu doline pa našo špico, Škednjovec. Pot nas pripelje na opuščeno planino Jezerce, 1815 m n. m. Pri koritu zavijemo desno in v nekaj korakih zagledamo možice, ki nas vodijo levo navzgor, pod Prevalskim Stogom, vse do vrha Mišeljskega prevala. Na prevalu, ko zagledamo Vernar in Tosc na drugi strani, zavijemo na levo pobočje in sledimo redkim možicem čez tipičen kraški svet, poln škrapelj in žlebičev. Celoten greben vidimo ves čas pred seboj. Kopasti predvrh obidemo po desni strani, kjer nam možici kažejo najlažje prehode med jamami in brezni. Ko dosežemo travnato področje, se nam pokaže drugi predvrh, ki se ga ravno tako lotimo po desni. Dosežemo prvo tehnično zahtevnejše mesto: okoli 10-metrsko gladko ploščo, posuto z drobirjem, ki jo prečimo. V mokrem bi bil zdrs lahko usoden. Dosežemo širše skalnato področje, nad katerim zagledamo 60 metrov dolg kamin, ki ga premagamo malce po levi in desni strani, na vrhu pa tudi po sredi. Če se držimo možičkov, nas čaka plezanje II. težavnostne stopnje, sicer je lahko zelo hitro še zahtevnejše. Na vrhu kamina je ožje travnato sedelce. Od tod dalje le še sledimo grebenu, ki je ponekod bolj, ponekod manj strm. Previdnost mora biti velika, saj je krušljivo in izpostavljeno. Prostoren vrh nas nagradi: Stogovi, Ogradi, Debeli vrh, Vrh Hribaric, Kanjavec, Triglav, Mišelj vrh, Vernar, Tosc itd. Sestopimo po izredno izpostavljenem in krušljivem grebenu do sedla med Škednjovcem in Vrhom Hribaric. Nadaljujemo sestop po meliščih, tik pod steno Škednjovca, ki nas pripeljejo na markirano pot. Zavijemo desno proti Lazoviškemu prevalu. Gremo čez preval in malce pod njim, pri oznaki za Vodnikov dom oz. smer proti Mišeljskemu prevalu, zavijemo levo na neoznačeno stezico, ki nas čez greben in skozi grapo pripelje na vrh Ogradov. Pot nima niti možičkov, je pa lahko sledljiva. Z vrha sestopimo do planine V Lazu, od tam pa direktno navzdol do planine Blato, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2309 m
Višinska razlika: maks. 1500 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 18. september 2019 / 15:26

Prva ustava ZDA

Dne 17. septembra leta 1787 je bila sprejeta prva ustava ZDA, ki je iz majave konfederacije ustvarila trdno federativno državo. Ustavo so začeli uporabljati leta 1789, ko je postal George Washingto...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...