Škednjovec, drzna špička sredi fužinarskih gora / Foto: Jelena Justin

Najzahtevnejša bohinjska gora

Škednjovec (2309 m n. m.) in Ogradi (2087 m n. m.) – Izjemno lep vrh, a njegovi lepoti primerna je tudi tehnična zahtevnost. Ni naključje, da ga je legendarni Tine Mihelič označil za »najzahtevnejšo fuž'narsko goro«. Drzna špica. Gora, ki je ne gre podcenjevati.

Prepričana sem, da ima vsak ''hribov'c'' spisek želja vrhov, na katerih bi rad stal. No, na mojem je bil precej časa Škednjovec. Pred leti sem bila prepričana, da na njem ne bom stala nikoli. A upanje umre zadnje, le želeti si je treba! Danes bomo obiskali fužinarske gore in se povzpeli na Škednjovec. Ker je pa vedno lepo narediti krog, bomo pri sestopu obiskali še Ograde, po manj znani in neoznačeni grapi. 

Zapeljemo se v Bohinj in v Stari Fužini ostro levo proti planini Blato. Ko dosežemo cestno rampo, vzamemo listek, ki nas ob vrnitvi olajša za 12 evrov. Sledi nekaj kilometrov vzdrževane, asfaltirane ceste, ki pelje na Vogar, potem pa zavije desno do planine Blato. S parkirišča nadaljujemo proti Blatu in takoj za rampo zavijemo desno na stezico, ki poteka po kamniti polici. Pot do Krstenice ni označena. Sledimo stezici do kolovoza, ga prečimo in na drugi strani nadaljujemo po stezici skozi gozd. Pot je ponekod težje prehodna zaradi podrtega drevja. Lovska steza se strmo dviga skozi gozd. Po 60 minutah strmega vzpona skozi gozd bomo prišli do lične lovske koče, ki stoji skoraj na skalnem robu. Od lovske koče nadaljujemo kar po poti naprej. Nad seboj bomo zagledali strehe prvih stanov na Krstenici. Če pogledamo proti zahodu, so pred nami razprostranjeni Ogradi, nad Krstenico se dviga Krsteniški Stog. S Krstenice nadaljujemo po dolini med Ogradi, ki so na naši levi strani, in Krsteniškim Stogom na desni. Hodimo po nemarkirani stezi. Pred seboj v daljavi zagledamo Jezerski Stog, levo od njega pa dve špici, Adama in Evo, na koncu doline pa našo špico, Škednjovec. Pot nas pripelje na opuščeno planino Jezerce, 1815 m n. m. Pri koritu zavijemo desno in v nekaj korakih zagledamo možice, ki nas vodijo levo navzgor, pod Prevalskim Stogom, vse do vrha Mišeljskega prevala. Na prevalu, ko zagledamo Vernar in Tosc na drugi strani, zavijemo na levo pobočje in sledimo redkim možicem čez tipičen kraški svet, poln škrapelj in žlebičev. Celoten greben vidimo ves čas pred seboj. Kopasti predvrh obidemo po desni strani, kjer nam možici kažejo najlažje prehode med jamami in brezni. Ko dosežemo travnato področje, se nam pokaže drugi predvrh, ki se ga ravno tako lotimo po desni. Dosežemo prvo tehnično zahtevnejše mesto: okoli 10-metrsko gladko ploščo, posuto z drobirjem, ki jo prečimo. V mokrem bi bil zdrs lahko usoden. Dosežemo širše skalnato področje, nad katerim zagledamo 60 metrov dolg kamin, ki ga premagamo malce po levi in desni strani, na vrhu pa tudi po sredi. Če se držimo možičkov, nas čaka plezanje II. težavnostne stopnje, sicer je lahko zelo hitro še zahtevnejše. Na vrhu kamina je ožje travnato sedelce. Od tod dalje le še sledimo grebenu, ki je ponekod bolj, ponekod manj strm. Previdnost mora biti velika, saj je krušljivo in izpostavljeno. Prostoren vrh nas nagradi: Stogovi, Ogradi, Debeli vrh, Vrh Hribaric, Kanjavec, Triglav, Mišelj vrh, Vernar, Tosc itd. Sestopimo po izredno izpostavljenem in krušljivem grebenu do sedla med Škednjovcem in Vrhom Hribaric. Nadaljujemo sestop po meliščih, tik pod steno Škednjovca, ki nas pripeljejo na markirano pot. Zavijemo desno proti Lazoviškemu prevalu. Gremo čez preval in malce pod njim, pri oznaki za Vodnikov dom oz. smer proti Mišeljskemu prevalu, zavijemo levo na neoznačeno stezico, ki nas čez greben in skozi grapo pripelje na vrh Ogradov. Pot nima niti možičkov, je pa lahko sledljiva. Z vrha sestopimo do planine V Lazu, od tam pa direktno navzdol do planine Blato, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2309 m
Višinska razlika: maks. 1500 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

V bazen namesto na smučišče

Veliko gorenjskih šolarjev je tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami prosti čas preživelo na bazenih. V Kranju in Radovljici so jim omogočili brezplačno kopanje.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:38

Tudi kmetje na elektronski poti

Od začetka prihodnjega leta bodo tudi kmetje prejemali vnaprej izpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost preko portala eDavki.

Mengeš / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:37

Gradbeno dovoljenje za dvorano do konca leta

Mengeš – Po tem, ko so spomladi zaključili razpis za preprojektiranje športne dv­orane, v Mengšu pričakujejo, da bo še to jesen izdelana potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja....

Kultura / ponedeljek, 18. september 2017 / 16:16

Ljudski običaji na platnu

V galeriji Kranjske hiše je na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji.

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:41

Posojila v frankih bi preoblikovali v evre

Kranj – V Združenju Frank so napovedali, da bodo še ta mesec državnemu zboru posredovali predlog zakona, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih; teh je bilo v Sloveniji v ob...

GG Plus / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:40

V gostilne, na sejem, kopališče ...

Že v preteklosti je bila miselnost Ločanov močno naravnana v razvoj turizma, o čemer priča tudi nastanek olepševalnega društva leta 1897. Velik vpliv na to je imel nadučitelj Slavko Flis, ki je društv...