Gabrijela Zupan je številnim ostala v spominu kot nepozabna šolska kuharica.

Za malico teknila tudi zaseka

Gabrijela Zupan - Vršanova Jela, nepozabna šolska kuharica so naslovili razstavo v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled, na kateri so predstavili delo šolske kuharice na Podružnični osnovni šoli (POŠ) Ribno in njene malice v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Septembrsko domoznansko razstavo so se v knjižnici na Bledu odločili posvetiti Gabrijeli Zupan, zdaj že upokojeni šolski kuharici v POŠ Ribno. »Vedno se trudimo predstavljati domačine, ki medijsko niso izpostavljeni, a so nam lahko zgled. Gabrijela Zupan je prav gotovo tista 'mala' in pozabljena posameznica, ki je na najboljši možni način polepšala šolske dni učencev POŠ Ribno,« je pojasnil avtor razstave Damjan Mulej in dodal, da je odločitvi, da razstavo posvetijo prav njej, botrovalo tudi dejstvo, da je Slovenija letos evropska gastronomska regija. Kot je še poudaril, je Gabrijela Zupan izredna osebnost, ki je življenju v svojem kraju dala poseben pečat. »Goji vrednote, ki jih v današnji družbi vedno težje najdemo. Skrbnost, delavnost, srčnost, skromnost, lojalnost, solidarnost in prijaznost je le nekaj besed, ki jo opisujejo.«

Damjan Mulej je prepričan, da gotovo ni nikogar, ki bi obiskoval osnovno šolo v Ribnem med leti 1973 in 1990 in se ne bi spomnil kuharice Jele in njenih okusnih malic. »Bile so preproste, a odlične, naravne in zdrave, obogatene z zelenjavo s šolskega vrta in nekatere za današnji čas nenavadne.« Kot se spominja Gabrijela Zupan, je na dan včasih pripravila tudi po sedemdeset malic, pri čemer je veliko zelenjave in sadja pridelala kar na šolskem zelenjavnem vrtu in v sadovnjaku. Zelenjavni vrt je bil precej večji kot danes, na njem pa so gojili predvsem zelje, paradižnik in črno redkev, v sadovnjaku pa so obirali jabolka. Paradižnik in jabolka so skladiščili v šolski kleti, kjer se je paradižnik obdržal vse do novega leta, je razložila Gabrijela Zupan in dodala, da je z rezinami paradižnika obogatila razne namaze, ki so jih postregli z rezino kruha, med katerimi ni bila nič nenavadnega niti zaseka, ki je danes verjetno večina otrok sploh ne bi poskusila. »Takrat pa so otroci vse radi jedli in pogosto so prišli še po dodatek,« se posmeje Gabrijela Zupan. Za malico je večkrat pripravila tudi enolončnice in juhe z zelenjavo z vrta, dvakrat tedensko pa je pripravljala mlečne malice, kar so imeli otroci sploh radi, se spominja. Številnim otrokom je ostal v spominu tudi njen ribezov sok. V bližini šole sta bila namreč dva nasada ribeza. »Pred začetkom počitnic so ga obirali učenci skupaj z učiteljicami. Letno je skuhala do petdeset litrov ribezovega soka in tudi na ta način zmanjšala stroške za malice,« je pojasnil Mulej. Sami so v šoli v veliki kadi v kleti kisali tudi zelje s šolskega vrta. »Takrat je bila lokalna hrana, ki je danes tako popularna, samoumevna; v trgovinah so bila namreč živila tako draga, da smo se morali znajti,« se posmeje Gabrijela Zupan.

Za delo v šolski kuhinji je morala opraviti zgolj tečaj, sicer pa se je kuhati naučila sama doma. Še danes hrani že zelo obrabljeno knjižico z recepti in načrti za šolske malice, navdih za jedi je našla tudi v Veliki sodobni kuharici iz leta 1956. Kar ni pridelala sama oziroma kar ni dobila pri okoliških kmetih, je kupovala v trgovini Špecerija Bled. »Naročeno na debelo so ji pripeljali, živila za porabo naslednjega dne, na primer sir in salamo, je šla nabavit sama, na začetku še z mopedom, šele kasneje z avtomobilom,« je razložil Mulej. Kruh in ostale pekovske izdelke so ji dostavljali iz Žita v Lescah. »Ker kruh ni bil narezan, ga je morala za vse narezati ročno,« je poudaril Mulej in dodal, da dolgo časa ni imela niti pomivalnega stroja, zato je morala vso posodo pomiti ročno. Čeprav je bilo dela veliko, pa se let v šolski kuhinji spominja z veseljem, nam je še zaupala Gabrijela Zupan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 16. november 2012 / 07:00

Glasov jež: Parkirišče za tanke!

Parkirišče pri Mercatorjevi trgovini na Kokrici ni več za STRANKE, ampak za TANKE. Vsaj tako bi lahko sklepali na podlagi fotografije, ki nam jo je poslala ena od naših bralk in očitno tudi Merca...

Objavljeno na isti dan


Žiri / nedelja, 7. december 2014 / 13:38

Iz Žirov odnesla le žirovsko trmo

V galeriji DPD Svoboda v Žireh so v ponedeljek pripravili pogovorni večer z naslovom Tek je moje življenje, na katerem so gostili tekačico Heleno Žigon.

Razvedrilo / nedelja, 7. december 2014 / 13:27

Ko se luč ugasne

... je naslov zmagovalne polke izbora za letošnjo naj polko Radia Gorenc ansambla Dor ma cajt. Majo Bobnar oziroma Majči pa smo najprej srečali v najboljši družbi, kasneje pa s harmoniko.

Nasveti / nedelja, 7. december 2014 / 13:26

Kako je nastal Gradec?

Obisk kakšnega božično-novoletnih sejmov v okolici je vsako leto prijeten. Letos je najmočnejše lovke po obiskovalcih iztegnil Gradec, kjer je v starem delu mesta kar 14 božičnih trgov. A za pravo...

GG Plus / nedelja, 7. december 2014 / 13:25

Ne maramo te več, so ji rekli

Anka je prvič postala babica že pri dobrih osemintridesetih letih. Hči edinka, ki jo je rodila kakšen mesec po maturi, jo je presenetila s svojo nosečnostjo nekoč pri zajtrku, preden je od...

Tržič / nedelja, 7. december 2014 / 13:21

Dobrodelna dražba slaščic

Tržiški muzej je v sodelovanju z Lions klubom Bled Golf pripravil dobrodelno dražbo slaščic. Največ so bili udeleženci licitacije pripravljeni plačati za pehtranovo potico.