Tradicionalno grajena hiša v svetu je lesena

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gorenjska / torek, 3. oktober 2006 / 05:00

Čeprav živimo v eni z gozdovi, torej lesom, relativno najbogatejših držav na svetu, pa vprašanje: "Kakšni so evropski in svetovni trendi v razmerju med tradicionalno gradnjo hiš in gradnjo z lesom", razgalja naš pogled na gradnjo z lesom. Pri nas velja za tradicionalno gradnjo gradnja s kamnom, opeko in betonom, povprečje v svetu pa je danes nad 70 odstotkov lesenih hiš.

Seveda tudi v Sloveniji ni bilo vedno tako. Tudi pri nas je bila nekoč tradicija lesene gradnje, za katero pa so bili vse prevečkrat usodni požari, ki so upepelili kar cele vasi tesno skupaj postavljenih lesenih hiš. Na gradnjo iz lesa je pomembno vplival odlok iz časov Marije Terezije, ki je zahteval, da je del hiše zidan in žal se je zidanje s kamnom, kasneje pa opeko in betonom, postopoma širilo na vso hišo in izpodrinilo les. Slovenija je postala izjema. Kljub temu da smo z lesom ena najbogatejših držav (v Evropi je primerljiva le Finska), le dva odstotka hiš gradimo z lesom. Razveseljiv je sicer podatek, da se je lesena gradnja v zadnjih letih povečala za polovico, toda kaj, ko je začetek skoraj pri ničli.

Projekt GATE – evropski projekt

Vse zgoraj zapisano je bilo mogoče slišati na nedavni zaključni konferenci projekta GATE, ki je evropski projekt Interreg IIIC. Interreg III je pobuda Evropske unije, ki zadeva transevropsko sodelovanje, čigar cilje in pravila definirajo smernice EU. Njegov poglavitni cilj je spodbujanje harmoničnega in uravnoteženega razvoja evropskega ozemlja, kjer nacionalne meje ne bi več predstavljale ovire združevanju in razvoju. V okvirih te pobude je na voljo financiranje za projekte in ukrepe, ki ustrezajo pogojem programov, poteka pa v letih 2000 – 2006, s tem, da naj bi se projekti zaključili do leta 2008. V okviru pobude Interreg III je pet linij aktivnosti in Interreg III C ima nalogo izboljševanja in spodbujanja medregionalnega sodelovanja.

Srečanje v Sloveniji

Poglavitni cilj projekta GATE je pospešiti in povečati porabo lesa v konstrukcijske namene in lesu zvišati dodano vrednost. Projekt vodi Forestry Commission Wales iz Velike Britanije, sodelujejo pa še Thuringia the Environment Centre for Trade, Nemčija; Pomorski; Tourist Association of Communities BOR s Poljskega; Tartu science park. iz Estonije; v Sloveniji pa projekt koordinira Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pet sodelujočih regij želi v okviru projekta temeljito proučiti predsodke o leseni gradnji ter vplivati na zmanjšanje zakonskih in tehničnih ovir, ki zavirajo porabo lesa v konstrukcijske namene. Projekt GATE združuje sodelujoče preko konferenc, delavnic, seminarjev in izmenjav. Mednarodne delovne skupine poskušajo najti praktične poti za širjenje znanja in izkušenj na področju rabe lesa pri gradnji. Skupine iz sodelujočih regij, ki vključujejo profesionalce z različnih področij (lesarji, gozdarji, gradbeniki, arhitekti), razširjajo svoje ugotovitve med širšo publiko na seminarjih in konferencah ter preko svetovnega spleta. V vsaki regiji je en glavni partner, ki usklajuje delovanje znotraj regije.

Konec septembra je Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete organiziral v Ljubljani dvodnevno srečanje mednarodnih partnerjev projekta GATE pod naslovom »Gradimo novo Evropo z lesom – doseganje dodane vrednosti lesa v Evropi«, ki je obsegalo strokovno ekskurzijo v dve slovenski podjetji, ki se ukvarjata s proizvodnjo lesenih hiš – v Jelovico Škofja Loka in Riko Ribnica, ter tehnično konferenco o leseni gradnji s štirimi delavnicami o posameznih vidikih ter rešitvah pri tovrstni gradnji. Srečanja so se udeležili, poleg Slovencev, predstavniki iz vseh štirih držav partneric projekta, skupaj je bilo udeležencev nekaj nad 50.

V Sloveniji posekamo manj kot polovico prirastka

Koordinator projekta GATE v Sloveniji dr. Milan Šernek je v uvodu k srečanju zapisal: »Lesena gradnja in uporaba lesa je izjemnega gospodarskega in ekološkega pomena ter ima številne prednosti pred klasično gradnjo. Les je naraven in edini obnovljiv gradbeni material. Razpolagamo z ogromnim virom lesa, saj je več kot 60 odstotkov Slovenije poraščene z gozdom, letno pa izkoriščamo (posekamo) le okrog 40 odstotkov prirastka. Ko gradimo z lesom, skrbimo za boljše okolje. Med rastjo drevesa se v les trajno veže velika količina ogljika, ob tem pa se v ozračju zmanjša količina CO₂. Les ima glede na lastno težo nekajkrat večjo nosilnost kot jeklo in je material z najboljšim razmerjem med toplotno izolacijo in ohranjanjem toplote, ter tako zmanjša stroške ogrevanja. Bivanje in počutje v leseni hiši je prijetno, saj nam lesna površina ob dotiku daje prijetno topel občutek, prostor napolnjuje s prijetnim vonjem in regulira vlažnost zraka. Način lesene gradnje omogoča visoko stopnjo predizdelave in s tem kratko montažo objekta, stanovanja pa so vseljiva že nekaj mesecev po začetku gradnje.«

O tradiciji pričajo le kozolci

Podobna opozorila o prednostih lesene gradnje je v pozdravnem nagovoru izrekel tudi prof. dr. Franc Pohleven, predsednik Slovenske gozdarsko-lesne tehnološke platforme. Za Slovenijo, kjer 63 odstotkov dežele pokrivajo gozdovi, se zdi, da raste skupaj z lesom, kljub temu o leseni tradiciji gradnje pričajo le za nas tako značilni kozolci, nekateri stari tudi več stoletij. Žal se je gradnja hiš že pred več desetletji popolnoma preusmerila na druge materiale in le 2 odstotka novih hiš je v Sloveniji še lesene gradnje. Kljub temu da je prav les edina surovina za našo industrijo, ki jo lahko v celoti zagotovimo doma. Dramatične klimatske spremembe nas sicer opozarjajo na nujnost ukrepanja, na to, da se moramo vrniti k naravi. Vsak kubični meter lesa, ki nadomesti druge materiale za gradnjo (jeklo, aluminij, beton ali plastiko) prihrani povprečno 1,1 tone CO2, najhujšega povzročitelja toplogrednega učinka, nadaljnje 0,9 tone tega plina pa je shranjenega v samem lesu. Če bi delež lesenih hiš v Evropi povečali za desetino, bi zmanjšali emisijo CO2 za četrtino tistega, kar zahteva Kjotski protokol.

Povečana lesna proizvodnja bi imela še en učinek: povečevale bi se količine lesnih odpadkov in s tem možnost njihove izporabe v obliki biomase za energetiko, to bi zmanjšalo uporabo fosilnih goriv. Za tovrstne spremembe je po Pohlevnikovem mnenju potrebno prepričati celotno družbo, na različnih ravneh in v različnih panogah. Slovenska gozdarska-lesna tehnološka platforma, ki je bila ustanovljena lani, je pripravila strateški raziskovalni načrt, v čigar središču pozornosti so »Življenje z lesom«, »Gradnja z lesom« in »Pospeševanje uporabe lesa«.

V Sloveniji le dva odstotka novih lesenih hiš

V Sloveniji predstavlja gradnja objektov s 53 odstotki več kot polovico gradbene dejavnosti, vendar je okrog tri četrtine aktivnosti namenjenih gradnji novih objektov in le manjši delež prenovi. V Sloveniji je bilo leta 2003 zgrajenih 3.758 stanovanjskih stavb, od tega le 74 stavb, kjer je bil pretežno uporabljen gradbeni material les. Na podlagi zgoraj navedenega, lahko ugotovimo, da predstavlja lesene gradnje pri stanovanjskih stavbah v Sloveniji le majhen delež celotne gradnje in se giblje okoli dveh odstotkov vseh novozgrajenih stavb letno, kar je znatno manj kot v sosednji Avstriji, kjer predstavlja 27 odstotkov. Zanimivo je, da v zahodni Evropi predstavlja industrializirana montažna gradnja (vključeni vsi montažni objekti) delež okoli 15 do 25 odstotkov.

Največ montažnih hiš v letu 1999

Proizvodnja montažnih hiš v Sloveniji je bila v obdobju od 1999 do 2004 največja leta 1999, saj je bilo proizvedenih približno tisoč montažnih hiš, že leto kasneje pa je proizvodnja padla za 17,7 odstotka. V letu 2004 je zabeleženo približno enako število proizvedenih montažnih hiš (820) kot v letu 2000 (823). V letu 2004 je znašala proizvodnja enodružinskih montažnih hiš kar 92 odstotkov celotne proizvodnje montažnih hiš. V obdobju 2001-2004 je porasla proizvodnja enodružinskih montažnih hiš za 28 odstotkov. Od skupnega števila proizvedenih montažnih hiš v letu 1999 je bilo le 12 odstotkov enodružinskih hiš prodanih v Sloveniji, medtem ko jih je bilo v letu 2004 prodanih kar petina. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije so slovenski proizvajalci montažnih hiš izvažali hiše v deset držav, pri čemer je vrednost izvoza v letu 2004 dosegla 26 milijonov evrov, največ v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in na Hrvaško. Po najnovejših podatkih nekaterih proizvajalcev montažnih hiš lahko z gotovostjo trdimo, da se je njihova proizvodnja v zadnjem letu povečala za 30 odstotkov (Marles, Jelovica, Kager).

Daleč za drugimi

Za primerjavo naj navedemo Finsko, kjer predstavlja delež predizdelanih hiš skoraj 70 odstotkov vseh novozgrajenih enodružinskih hiš. V letu 2004 je bilo zgrajenih 9.500 predizdelanih hiš, delež rasti pa je ocenjen na 12 odstotkov letno. Lesena montažna gradnja predstavlja 80 odstotkov vseh zgrajenih enodružinskih objektov. V Avstriji je bilo leta 2004 proizvedeno 5.660 predizdelanih enot eno- in dvostanovanjskih hiš. Glede na celotno proizvodnjo 15.500 hiš letno, predstavljajo lesene montažne hiše 27 odstotkov, kar odgovarja 4.100 proizvedenih hiš na leto.

Zanimive podatke je bilo mogoče slišati tudi na zaključni tiskovni konferenci, s katere smo si izposodili tudi naslovno trditev. V Veliki Britaniji je po besedah predstavnika iz Walesa dr. Michaela Benfielda kar 95 odstotkov hiš grajenih z lesom, pri čemer je les nosilni konstrukcijski material, leseni nosilni okvirji pa so zapolnjeni z opeko, ki ima predvsem dekorativno vlogo. Danes zavzema gradnja hiš z lesenimi konstrukcijami polovico trga Združenega kraljestva, v zahodnem svetu je po njegovih besedah povprečje pri 70 odstotkih v Kanadi in Združenih državah Amerike pa celo pri 95 odstotkih. Ljudje so tam pač spoznali velike prednosti gradnje z lesom, kot so gospodarnost gradnje, okoljska prijaznost, prihranki pri vzdrževanju, energetska učinkovitost in dobro počutje. Povprečna rast gradnje z lesom na Zahodu, kjer ljudje vse bolj bežijo iz betonskih mest na podeželje, je izrednih 20 odstotkov.

Izkoristimo svoj prirastek

In kaj je mogoče storiti v Sloveniji, da bi se približali spoznanjem in praksi v svetu? Zagotovo je mogoče reči, da prav naša država potrebuje projekt GATE, katerega namen je ozaveščanje ljudi, povezovanje raziskovalcev in lesne industrije, predvsem pa prepričevanje najbolj vplivnih: urejevalcev okolja, arhitektov in projektantov, umetnikov. V Sloveniji se je v dobrih petnajstih letih pokritost države z gozdovi povečala z 51 na 63 odstotkov, ker ne posekamo letnega prirastka, pa se gozdovi starajo. Namesto vlaganj in pospeševanj v lesni industriji, je trdno v sedlu betonski lobi, razvijajo se energetsko pogoltna industrija aluminija, jekla, načrtujejo celo elektrarne na fosilna goriva, zato ne preseneča dejstvo, da moramo kar četrtino »zraka« po Kjotskem protokolu kupiti v tujini. Najboljši neobdelan les pa izvažamo v Avstrijo in Italijo.

V Sloveniji kar 13 izdelovalcev

Po podatkih Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete je v Sloveniji kar 13 družb, ki se ukvarjajo z izdelovanjem lesenih, ali pretežno lesenih hiš oziroma konstrukcij. Pri tem kaže ločiti, da vsaka montažna hiša ni tudi nujno lesena, da torej lahko govorimo o proizvodnji hiš iz lesa in montažnih hiš, kjer je večji ali manjši delež lesa. Udeleženci srečanja v okviru projekta GATE so si ogledali obe vrsti proizvodnje: družbo RIKO v Ribnici, ki izdeluje hiše iz masivnega lesa, in obrat škofjeloške Jelovice v Preddvoru, kjer izdelujejo montažne hiše z uporabo tudi nekaterih drugih naravnih materialov. Kot nam je povedal Iztok Ribnikar, vodja poslovne enote Hiše Jelovica v Preddvoru, je v njihovi klasični montažni hiši 25 do 30 kubičnih metrov lesa, kar je dobra polovica vseh uporabljenih materialov. Če kupec želi, lahko delež tudi povečajo tako, da tudi fasado izvedejo v lesu. Gostje iz štirih držav (med njimi so bili tudi taki, ki se sami ukvarjajo z izdelovanjem hiš) so bili po Ribnikarjevih besedah ob ogledu proizvodnje v Jelovici presenečeni nad ravnjo proizvodnje in usklajenosti te proizvodnje z evropskimi standardi.

Zgledi iz tujine vse bolj vlečejo

Iztok Ribnikar je prepričan, da prednosti montažnih hiš – naravni materiali, dobra toplotna izolativnost, suha predizdelava, hitra montaža, celovita ponudba, vse bolj prepričujejo tudi Slovence. Od 170 do 180 hiš letno jih tretjino prodajo doma in naročila rastejo za povprečno 15 odstotkov letno. Zanimivo je tudi, da so nekdaj ponujani tipski projekti preteklost in da danes izdelujejo hiše povsem individualno po projektu naročnika. Ljudje imajo vse manj časa, zato se vse bolj obračajo k ponudnikom hitre in celovite gradnje. Kljub dolgi pretekli zimi, ki je povzročila zastoj gradenj ob začetku leta, bodo v Jelovici dosegli letos povečan načrt, vse večje povpraševanje pa jih že sili širitev in v povečevanje zmogljivosti. Vse kaže, da padajo določeni predsodki, pravi Ribnikar, v Sloveniji se približujemo petim odstotkom montažne gradnje, kar pa je še vedno daleč od evropskih deležev. Poglede na tradicijo je pač težko spremeniti.