Maratonske priprave

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Nasveti / torek, 3. oktober 2006 / 05:00

Konec oktobra bomo Ljubljanske ulice namesto zloščene pločevine preplavili tekači, ki se bomo udeležili 11. Ljubljanskega maratona, ki je v zadnjih letih doživel pravi razcvet, tudi v mednarodnem merilu in s profesionalno organizacijo sledi največjim maratonom po svetu. Glavni pečat prireditvi bomo seveda dali tekači, ki bomo imeli možnost nastopiti na 10, 21 in 42 kilometrov dolgem klasičnem maratonu, mlajšim udeležencem so na voljo tudi krajši teki. Velikokrat se tekači ne morejo odločiti, na kateri razdalji bi nastopili. Razdalja 42 kilometrov je za vsakega tekača seveda mikaven cilj, a vedeti moramo, da je potrebno imeti za tako dolg nastop v nogah kar precej kilometrov in splošne vzdržljivosti. Velikokrat je za manj pripravljene tekače primernejša razdalja polovičnega maratona, za popolne začetnike pa »skromnih« 10 kilometrov, čeprav že to nekomu pomeni velik dosežek in lahko s postopnim, vztrajnim in potrpežljivim treningom čez določeno obdobje napravi načrt za svoj uspešen nastop na maratonu. Nemalokrat se na poti k zastavljenemu cilju pojavijo težave, ki lahko omejijo ali spremenijo obseg in sistem vadbe. Nevšečnosti, s katerimi se od časa do časa, žal, moramo spopadati tekači so poškodbe, splošna utrujenost in včasih tudi nepojasnjeni sindromi pretreniranosti.

Maratonec mora gledati daleč v prihodnost, tako da višine osvaja s postopnim vzpenjanjem in ne po strmi, kratki poti, ki je skoraj vedno tvegana. Potrebno je vsaj nekako okvirno, v glavi, pripraviti neki načrt, po katerem bomo delovali, predvsem dolgoročno. Tekači na dolge proge so ponavadi ljudje z dolgoročnimi cilji in vizijami, zato, če se boste odločili stopiti na pot, ki vas bo pripeljala do pretečenega maratona vadite oziroma tecite korak za korakom.

Kakšna pa je specifična priprava za maratonske nastope? Recept mnogih trenerjev je, da se vsaj tri do štiri leta preizkušamo na razdaljah do polovičnega maratona. Dediščina oziroma osnova maratonskega treninga pa so seveda dolgi in neprekinjeni teki, ki jim kasneje dodamo hitrostne treninge in treninge moči. Telo se spreminja zelo dolgo. Da bi ga spremenili v telo maratonca, bosta potrebni vsaj dve leti sorazmerno velike količine treninga. Elitni maratonci, ki jim tek pomeni službo pretečejo tedensko od 150 do 200 kilometrov, nekateri celo do 250 kilometrov. Rekreativni tekač ob vseh ostalih družbenih, družinskih in ostalih obveznostih le stežka doseže 120 kilometrov tedensko, zato je potrebna dolgotrajna priprava.

Ko sem v drugem letniku študija imel na voljo največ prostega časa, mi je le nekaj tednov uspelo, da sem tedensko »naklepal« 140 kilometrov in to je bil tudi maksimum. Če bi imel redno službo, bi šlo precej težje. Vsekakor pa so koristi maratonskega treninga velike in zaradi tega je vredno teči neskončne kilometre. Veliko in močno srce ter razvit srčno-žilni sistem, splošna vzdržljivost in sposobnost prenašanja naporov ter vztrajnost, odločnost in potrpežljivost so le nekatere odlike maratoncev. Več jih odkrijte sami.