Spodnji, začetni del ferate / Foto Jelena Justin

Doživeti vzpon v soteski

Maloško poldne (1823 m n. m.) in Ostra peč (1801 m n. m.) – Vodnata soteska, ob kateri je speljana približno tristo petdeset metrov dolga ferata, ki premaga sto metrov višinske razlike. Drugačen pristop na greben Karavank.

Maloško poldne in Ostra peč sta vrhova v grebenu Karavank, ki sta dostopna iz različnih smeri: lahko ob potoku Hladnik, lahko skozi Jermanov graben in Železnico ali pa z Belce; lahko pa seveda tudi z avstrijske smeri. In lahko je zelo začinjena varianta, malce adrenalinska in sodobna. Ja, tokrat bomo vrhova obiskali po ferati Rotschitza.  

Čez mejni prehod Korensko sedlo se zapeljemo v Avstrijo in nadaljujemo proti Beljaku (Villachu). Kmalu zavijemo desno proti Baškemu jezeru (Fakker See). V kraju Bekštajn (Finkenstein) zavijemo desno proti plezališču Škocjan (Kanzianiberg) in Staremu Gradu (Altfinkenstein). Sledimo oznakam za gostišče Baumgartnerhof, kjer je urejeno parkirišče in izhodišče za naš vzpon.  

S parkirišča se povzpnemo po stopnicah skozi vrata 'Druiden Land' in nadaljujemo naravnost, precej strmo skozi gozd. Pot nas pripelje do kolovozne poti, ki poteka vzporedno s travnikom. Nadaljujemo naravnost in po približno 15 minutah smo na razpotju; smerokaz 'zum Rotschitza Wasserfall Erlebnisklettersteig B/C' nas usmeri levo, prečno v smrekov gozd. Zaslišimo šumenje vode in malenkostno izgubimo nadmorsko višino. Ko pridemo do potoka, nadaljujemo do klopce, kjer se opremimo z vso potrebno opremo: plezalni pas, samovarovalni komplet in čelada. Priporočam tudi plezalne rokavice. Pred vstopom v ferato prečimo potok. Vstopni metri so olajšani s klini, ob katerih tudi ves čas poteka jeklenica. Začetni del poteka po skali na levi strani potoka; po prvem delu nas jeklenica vodi pod rahlo previsno skalo, kjer sledi tehnično najzahtevnejši del, ocenjen z B/C; prišli smo do dveh jeklenic. Na zgornjo se pripnemo, po spodnji bomo hodili. Vmes se bomo obrnili za 180 stopinj in gledali v dolino ter prečili potok. Ja, malce adrenalina pa je. Ko smo čez potok, nadaljujemo ob njem navzgor in ga ponovno prečimo. Spet smo na levi strani potoka, sledi še eno prečenje, kjer smo v primeru zadostne količine vode tudi 'stuširani'. Potoku sledimo navzgor in ferate je hitro konec. Predlagam, da se na vrhu slapu sprehodimo čez potok in nadaljujemo po stezi, ki kaže proti gostišču Baumgartnerhof, saj bomo dosegli markirano stezo, ki pelje levo proti Maloškemu Poldnevu. Lahko pa nadaljujemo še naprej ob potoku, celo nekaj rdečih puščic je, nato pa se po strmi lovski težko sledljivi stezi povzpnemo čez desni breg do markirane poti, ki jo dosežemo ravno pri znamenju. 

Po markirani poti nadaljujemo precej strmo skozi gozd. Pot je speljana v prijetnih okljukih, tako da strmine niti ne opazimo. Ko strmina malce popusti, dosežemo t. i. Mitzl Moitzl Hütte. Pri koči nas pot usmeri malce bolj v levo, kjer se po kamnitem skrotastem pobočju začnemo vzpenjati do sedla na mejnem grebenu. Tam zavijemo levo, če gremo na Kresišče, mi pa zavijemo desno in po grebenu, ki je v spodnjem delu precej strm, dosežemo Maloško poldne. Na vrhu zavijemo desno na skalni pomol, malce izgubimo višino in se po skalah povzpnemo do križa na vrhu Ostre peči. Z ostre peči je lep razgled na Krsišče, Trupejevo poldne in na Julijske Alpe v ozadju.  

Z vrha sestopimo po poti vzpona, le da ne zavijemo nazaj proti ferati, ampak se držimo ustaljene, običajne markirane poti. Na koncu le droben nasvet: poti se ne lotevajmo po obilnem deževju, saj je že pri običajni količini vode skala mokra in spolzka, kar vse skupaj le še oteži. 

Nadmorska višina: 1823 m
Višinska razlika: 873 m 
Trajanje: 5 ur 
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Zlatku je žal

Zlatkova vez s poezijo sega še v srednješolska leta, ko se še ni ločeval od zvezka in svinčnika. Poezija se je kasneje povezala z melodijo in začele so nastajati skladbe.

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 00:26

Tri nesreče s poškodbami

Jeprca – Gorenjski policisti so minuli konec tedna obravnavali tri prometne nesreče s telesnimi poškodbami. V Škofji Loki je v petek zgodaj zjutraj voznik avtomobila na prehodu za pešce trčil v peš...

Kamnik / / 00:24

Umrl je Maksimiljan Lavrinc

Kamnik – V 68. letu starosti je po težki bolezni umrl slovenski politik, poslanec in pravnik Maksimiljan (Maks) Lavrinc, rojen v Vrhpolju pri Moravčah, ki pa je vse svoje življenje živel v Kamniku....

Bled / / 00:23

Na predsedniškem forumu o digitalizaciji

Bled – Digitalizacija kot naložba v spremembe je bila tema letošnjega predsedniškega foruma, ki ga je ob praznovanju tridesetletnice pripravila IEDC – Poslovna šola Bled. Udeležilo se ga je 120 pos...

Mularija / / 00:21

Otroci na gradu

Na Blejskem gradu nadaljujejo drugo sezono nastopov učencev Glasbenega centra DO RE MI pod imenom Otroci na gradu. Ob svetovnem dnevu otroka 19. novembra ob 10. uri tako skupaj z Medgeneracijskim c...

Razvedrilo / / 00:19

Adi Smolar v Loškem pubu

Škofja Loka – V soboto, 19. novembra, ob 21. uri bo na Letnem vrtu Loškega puba koncert enega najizvirnejših in najpopularnejših kantavtorjev, Adija Smolarja. »Se počasi daleč pride, se prav počasi...