Panamski dokumenti

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. april 2016 / 08:46

Svet pretresa nova finančna afera globalnih razsežnosti. V medijih je dobila ime Panamski dokumenti. Panamski odvetniški družbi za registracijo podjetij Mossack Fonseca so dokumente ukradli hekerji in jih posredovali medijem …

Offshore podjetje ni zločin

Panamskih dokumentov (Panama Papers) je več kot 11,5 milijona. Če bi bili na papirju, bi jih težko premaknili. Neznani pošiljatelj jih je v e-obliki (v obsegu 2,6 terabajta!) posredoval ju­žnonemškemu Süd­deutsche Zeitung, ta pa je nato organiziral mednarodni konzorcij 376 preiskovalnih novinarjev iz 76 držav in njihovih nacionalnih dnevnikov, ki so jih vsi hkrati začeli objavljati 4. aprila; v Sloveniji je ta vloga pripadla Delu. Panamski dokumenti razkrivajo, kako globalna naveza odvetniških družb in velikih bank prodaja finančno tajnost politikom, raznim goljufom, trgovcem z mamili, milijarderjem in – ne nazadnje – znanim medijskim osebnostim in športnikom. Dokumenti razkrivajo imena 128 politikov iz več kot 50 držav, ki naj bi imeli svoja, t. i. offshore podjetja v davčnih oazah. Med njimi je tudi islandski premier Sig­mundur Gunnlaugsson, ki je zato že odstopil. Druga velika imena: ukrajinski predsednik Petro Porošenko, kitajski predsednik Ši Džinping, že pokojni libijski vodja Moamer Gadafi, argentinski predsednik Mauricio Macri … Med imeni sta tudi filmski zvezdnik Jackie Chan in nogometaš Lionel Messi. Največja riba v tej mreži pa je ruski predsednik Putin. Eden od njegovih bankirjev ga je že vzel v bran. Andrej Kostin, direktor državne banke VTB Bank, Putinovo vpletenost zanika. »Ljudje pravijo, da imajo nekateri, ki Putina poznajo, podjetja offshore. Zakaj, kaj je s tem narobe? Na to imam veliko komentarjev; kot prvo, Rusija nima offshore območij – imajo jih Velika Britanija, ZDA, Evropa, Monako, Lihtenštajn. Mi kot država nimamo nič s posli offshore, saj nimamo offshore območij. Drugo: da, res je, ruska podjetja so začela uporabljati ta območja za poslovanje z začetkom tržnega gospodarstva v devetdesetih letih, čeprav so se podjetja offshore prvič pojavila v šestdesetih letih, in sicer iz več razlogov: ruski poslovneži so menili, da je to najvarnejša oblika poslovanja, seveda pa je med razlogi tudi davek. Trije največji investitorji v Rusiji so države, kot so Ciper, Lihtenštajn in Nizozemska. Zakaj? Ker prek njih prihaja ruski denar z območij offshore nazaj v Rusijo.« Sicer pa je Moskva že napovedala program davčne amnestije za lastnike podjetij offshore: »Tisti, ki prijavijo svoje premoženje, nimajo obdavčenega denarja, ki so ga zaslužili pred 1. januarjem 2015. Ljudje so morali registrirati svoja offshore podjetja do 1. januarja 2016 in bodo začeli plačevati davke leta 2017. Vlada poskuša dobiti denar nazaj, je pa absolutno zakonito za ruska podjetja in ljudi, da imajo offshore podjetja …« - Dr. Mojmir Mrak, naš strokovnjak za mednarodne finance, izpostavlja obsežnost tega razkritja. »Če gre za tako velik obseg transakcij, ima to vpliv tako na svetovne finance kot na javne finance posameznih držav. Razlogov, zakaj denar potuje po teh kanalih, je več. Glavni je verjetno davčni. Ljudje iščejo davčno optimiziranje. Lahko gre za stvari, ki niso nujno vse protizakonite, lahko gre preprosto za izogibanje davkom. Drugi vir, ki je precej drugačen, so zadeve, ki so vezane na korupcijo …« In še: »Očitno je, da je tega veliko in da gre za sistemsko težavo. Kljub vsemu, kar je bilo govora v zadnjih desetih letih o poskusih zmanjševanje tovrstnih transakcij, omejevanja, poročanja – spomnite se lahko dogovorov s Švico, Lihtenštajnom –, je teh oaz veliko. Poslovni kanali velikokrat sežejo tja, kjer je regulativa necelovita.« Bistveno pa je: »Če so tokovi globalizirani, potem se tovrstnih stvari ne bo dalo resno reševati, če nadzor nad tem ne bo globalen. Imamo globalne transakcije, globalne tokove, nadzor pa je v principu nacionalen …« (Vir: MMC RTV SLO) – Nov uspeh raziskovalnega novinarstva!

Amoris Laetitia – O ljubezni v družini

»Potrebujemo zdrav odmerek samokritičnosti. Cerkev je zagovarjala preveč abstrakten in skoraj umeten teološki ideal zakonske skupnosti, ki jo je predstav­ljala bolj kot breme za vse življenje.« S temi besedami je papež Frančišek pospremil objavo težko pričakovanega dokumenta škofov­ske sinode o družinskem življenju. V dokumentu so upoštevani tudi izsledki anketiranja laikov o vprašanjih, povezanih z zakonsko skupnostjo in družino.

Zemlja ni prenaseljena

Matevž Lenarčič, ki prav zdaj leti okrog Zemlje, sporoča: »Ogromne so dimenzije našega planeta, ki je v glavnem prazen. To, da nas je preveč na planetu, preprosto ne drži, saj je prostora veliko. Očitno nekdo umetno ustvarja histerijo o prenaseljenosti, da bi se bolj srčno pobijali, saj vidimo, kako se izkorišča begunska kriza pri nas.«