Franc s svojimi minerali, ki jih zbira že 78 let.

Zbirka radioaktivnih kamnov pod posteljo

Franc Braniselj je znano škofjeloško ime. Ugledni direktor več podjetij na Škofjeloškem, ki je v petdesetih letih z družino prišel iz Ljubljane, se v pokoju posveča svojemu najljubšemu konjičku, mineralom. Februarja je slavil 90 let.

Ob visokem jubileju sta uglednega Škofjeločana obiskala škofjeloški župan Igor Draksler in podžupanja Mirjam Jan Blažič, slednja je tudi nekdanja sodelavka Franca Branislja in na mestu direktorja LTH pozneje tudi naslednica. V veliki dnevni sobi pri Branisljevih pod Plevno, kjer goste poleg slavljenca sprejmeta še njegova žena Zofija in snaha Sonja, oko pritegnejo vitrine z minerali. Samo v dnevni sobi jih je za dve polni steni, Franc nam jih razkaže še v drugih treh sobah, preostala zbirka je v kleti, medtem ko svoje radioaktivne minerale razstavlja v muzeju na Škofjeloškem gradu. Žena Zofija se spominja, da sta imela v letih, ko sta še živela v stanovanju, zbirko radioaktivnih kamnov kar pod posteljo v spalnici. Pa jima ni prav nič škodilo, se smejeta Branisljeva, Franc je zaokrožil častitljivih devetdeset let, žena je štiri leta mlajša. Zbirka njegovih kamnov, ki jih zbira od svojega dvanajstega leta, šteje kar šest tisoč primerkov in je po obsegu in vrednosti ena največjih zasebnih zbirk mineralov daleč naokoli, Franc jo je dolga leta bogatil z zamenjavami in nakupi, pri čemer sta bolj kot denar pomembna čas in zveze. Vendar mu za bogatenje zbirke nikoli ni bilo žal denarja, prodaja pa jih ne. Časa za minerale ima Franc v pokoju dovolj, a že v aktivnem obdobju jim je posvetil veliko svoje pozornosti, z njimi se lahko ukvarja ure in ure, vpleta jih v svoje pogovore, o njih je pisal tudi članke, zveze s poznavalci in zbiratelji pa si je v dolgih letih ustvaril po vsem svetu. V preteklosti je vsa družina iskala minerale za njegovo zbirko v naravi, pozneje se je »promet« z njimi odvijal med zbiratelji na sejmih in razstavah doma in v tujini. Svojo zbirko ima zgledno evidentirano v računalniku, prek svetovnega spleta se seznanja z minerali, ki ga zanimajo, tako da k zbirateljem in na sejme, kjer želi kupiti kaj novega, pride že pripravljen. Svoje zbirke običajno ne kaže na razstavah, na svojem domu pa jo z veseljem razkaže ljubiteljem in z njimi deli svoje široko znanje s področja mineralogije. Medtem ko Franc Braniselj gostoma iz podjetja Unitech, ki sta mu prav tako prišla voščit za visok življenjski jubilej, živahno predstavlja svojo zbirko, z njegovo ženo Zofijo spregovoriva še o drugih plateh njihovega življenja.

Oba s Francem izvirata iz Cerknice, slavila sta že 65 let skupnega življenja, torej železno poroko, imata sinova Matjaža in Boruta ter tri vnuke in vnukinjo. Preden sta se leta 1955 priselila v Škofjo Loko, je bil Franc direktor Nove banke v Mostah v Ljubljani, zatem je bil na čelu banke v Novi Gorici. Služba in takratne prometne možnosti so ga med tednom odtegnile družini, ob koncih tedna se je vračal v Ljubljano. To je bil tudi razlog, da je pozneje Franc prevzel službo v Škofji Loki, v takratnem podjetju Motor (poznejši LTH) je bil najprej komercialist, potem pa direktor. Kot direktor je postavil na noge Gorenjsko predilnico na Trati, ko je bila tovarna v krizi, podobna zgodba je bila tudi s tovarno LTH. Bil je tudi direktor v Rudniku urana, kjer se je z upokojitvijo končala njegova poklicna pot. Vmes je bil sedem let tudi zvezni poslanec v skupščini takratne SFRJ za področje gospodarstva, kot uspešen gospodarstvenik je (tedaj še kot direktor LTH) dobil Kraigherjevo nagrado. Nekdanji sodelavci se ga spominjajo kot menedžerja v današnjem pomenu besede, z miselnostjo pravega ekonomista, ki je imel v mislih razvoj podjetja in profit, kar je bilo za takratne socialistične čase neobičajno. Tudi Mirjam Jan Blažič, ki se je kot inženirka kemijske tehnologije pod njegovim direktorovanjem zaposlila v livarni LTH in bila pozneje njena direktorica, se ga spominja kot takšnega, ceni pa tudi dejstvo, da so se pod njegovim vodstvom lahko uveljavljale tudi ženske.

Vitalnemu devetdesetletniku, ki ostaja duhovno mlad tudi zaradi svoje ljubezni do mineralov, ob visokem jubileju tudi mi želimo vse najboljše.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sreda, 14. junij 2017 / 16:00

Divjaki skozi Strahinj

Razmišljanje ob članku Divjaki skozi Strahinj, objavljenem v Gorenjskem glasu 1. junija 2017

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Dva mrtva v požaru na Senici

Sp. Senica - Danes nekaj minut pred 7. uro zjutraj je bil Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Ljubljana obveščen, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši...

Prosti čas / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Kolosej De Luxe Kranj

Oktobra naj bi Kranj dobil nazaj prenovljeni kino, Kolosej De Luxe Kranj.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Nova javna razpisa za podeželje

Kmetijsko ministrstvo bo za razvoj nekmetijskih dejavnosti ter za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij na podeželju namenilo 26 milijonov evrov.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Rastejo hitreje kot prejšnja leta

Tržiškega podjetja Pik As mnogi Gorenjci ne poznajo, toliko bolj pa poznajo njihovi franšizni trgovini Eurospin. Že drugič so nominirani za gorenjsko gazelo.

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.