Poezija Dominika in Aljaža

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. april 2016 / 08:50

Dva mlada slovenska poeta z avstrijske Koroške sta se pretekli teden predstavila v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani: Dominik Srienc iz Celovca in Aljaž Pestotnik iz Gradca. Dominik je rojen Korošec, Aljaž pa je Jeseničan, ki je prišel na Koroško zaradi šolanja na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru, sedaj pa na graški univerzi študira pedagoško smer slovenščine in angleščine. Mlada poeta sta na predstavitvi prebrala po nekaj stihov iz svojih pesniških prvencev. Dominik jih je izdal v knjigi Tu je konec/Hier ist Schluss, Aljaževa poezija pa bo izšla v knjigi Smeji naj se vesolje. Dominik je študiral nemško filologijo in slavistiko na Dunaju in v Olomoucu in je bil dve leti lektor v Kirgiziji in Armeniji. Ustvarja tudi za gledališče in pri svojem ustvarjanju pogosto povezuje elektronsko glasbo in poezijo. Aljaž je začel pisati šele na Koroškem. Hitro je opozoril nase in je bil večkratni nagrajenec literarnega natečaja Pisana pomlad Volbankove ustanove, ki mu podarja izdajo pesniškega prvenca. Izšel bo maja.

Mlada slovenska poeta sta v pogovoru s slavistko in urednico Jernejo Jezernik, ki je bila rojena v Braslovčah, sedaj pa živi in dela na Koroškem, pojasnjevala svoj pogled na materni jezik, na svoje ustvarjanje in na literaturo nasploh. Dominik je povedal, da se mu zdi pomembno, kako najdeš svoj jezik in kaj delaš z njim, ne glede, za katerega gre. Aljaž piše v slovenščini. Poskuša se tudi v nemščini, vendar izdelki v tem jeziku še niso za javnost, je povedal. Zase je dejal, da se vedno bolj počuti kot koroški Slovenec, zadnja leta pa tudi štajerski, saj študira v Gradcu, čeprav je rojen na Jesenicah, kjer mu multikulturnost že od otroštva naprej ni bila tuja. Oba, Dominik in Aljaž, sta poudarila, da je mlademu literatu težko priti v javnost in do izdaje svoje zbirke. Še težje pa se je uveljaviti v Sloveniji, kjer manjšinska literatura ni vzeta kot del nacionalne, ampak jo vedno znova in znova tlačimo v poseben predal.