Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
KaravankeSprememba zakona o DDV
Besedilo:
Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo
/ ponedeljek, 30. avgust 2021 / 13:36
Potem ko spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost (DDV) na julijski seji državnega zbora niso dobile zadostne podpore, je vlada na seji prejšnji teden potrdila nov predlog spremembe zakona, o katerem bo končno besedo spet imel državni zbor.
S predlagano spremembo zakona naj bi v slovenski pravni red prenesli tudi več evropskih direktiv, ki urejajo obveznosti glede DDV pri opravljanju storitev in prodaji blaga na daljavo. S tem naj bi uveljavili načelo obdavčitve z DDV v državi članici potrošnje oziroma obdavčitev po stopnjah, ki veljajo v Sloveniji. To naj bi veljalo tudi za dobave blaga s tretjih ozemelj oziroma s tretjih držav.
Kranj – Predlagani zakon med drugim omogoča uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila, namenjena opravljanju dejavnosti, a le za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida. Davčnemu organu daje večjo fleksibilnost pri pojasnjevanju obračuna DDV, ki ga morajo zavezanci predložiti v sistem eDavki. Po novem zavezancem ob prvem obračunu DDV ne bo več treba predložiti seznama prejetih in izdanih računov, kupec bo dobil račun v papirni obliki, le če bo to zahteval.
Tudi ta vladni predlog, enako kot prejšnji, ukinja prag za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost (DDV), hkrati pa ohranja možnost, da kmetje poračunajo del vstopnega DDV skozi ukrep uveljavljanja pavšalnega nadomestila, pa tudi možnost, da se prostovoljno vključijo v sistem DDV. Po sedanji ureditvi se mora kmetija obvezno vključiti v sistem DDV, če davčni organ po opravljenem izračunu katastrskega dohodka (KD) za preteklo leto, ki poleg KD vključuje tudi subvencije, državne pomoči in druge obdavčljive dohodke, ugotovi, da znesek presega 7500 evrov. Za kmetijo to pomeni, da mora izdajati račune za vsako opravljeno storitev ali prodajo blaga, evidentirati prejete in izdane račune ter redno obračunavati in odvajati DDV. »S tem prihaja do večje porabe časa, nastajajo dodatni stroški računovodskih storitev pa tudi potrebe po arhiviranju dokumentacije za daljše obdobje,« ugotavljajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer podpirajo odpravo praga za obvezni vstop kmetij v sistem DDV. V ta sistem je sicer vključenih okoli 3500 kmetij, od tega se jih je 2500 vključilo prostovoljno, iz ekonomskih razlogov, nekaj več kot tisoč pa na podlagi zakonske prisile.
