Tudi več štipendij hkrati
Predlog novega Zakona o štipendiranju je v državnem zboru. Irena Kuntarič Hribar, vodja Sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pričakuje, da bo zakon stopil v veljavo s prvim septembrom letos.
Kaj bistvenega prinaša predlog novega Zakona o štipendiranju, ki ureja tudi državne štipendije, ki so namenjene dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin?
»Največja novost je ta, da smo zvišali vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije. Mesečni dohodek družinskega člana ne bo smel presegati 64 odstotkov neto povprečne plače v Sloveniji, kar je 621 evrov, trenutno pa cenzus znaša 402 evra na družinskega člana. To je kar velika razlika.«
Kaj vse boste upoštevali pri vstopnem cenzusu?
»V premoženje osebe se šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, potem denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje.«
Pohvalna zaveza, a kaj, če v državni blagajni ne bo denarja za vse upravičence? Predvidevam, da se število upravičencev veča glede na slabšo ekonomsko situacijo v državi v zadnjih letih.
»Glede na simulacije izračunov, ki so bili pripravljeni za namen priprave novega zakona, so potrebna sredstva zagotovljena.«
Dijaki, ki so upravičeni do državne štipendije, naj te ne bi več prejemali neposredno, ampak bi jo izplačevali njihovim staršem v obliki otroškega dodatka.
»Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa v svojem delu, da so do državne štipendije upravičeni starejši od 18 let, torej študenti, mlajši pa so upravičeni samo do povišanega otroškega dodatka. Očitek dijakov in študentov je, da ukinjamo državne štipendije za mladoletne dijake, kar pa ne bo držalo, saj smo izračunali, da je velika potreba po otroških dodatkih ravno do osemnajstega leta, potem strmo upade. En razlog je tudi ta, da so dijaki namenjali štipendijo za druge potrebe.«
Tudi starši lahko namenijo ta denar, ki pripada dijaku, v drug namen.
»Res je, ampak starši odgovarjajo za otroka, ki je mlajši od osemnajst let in so ga po zakonu dolžni preživljati in mu omogočiti pogoje za uspešno dokončanje izobraževanja. Dijaška organizacija ugovarja, da po Zakonu o delovnih razmerjih lahko začneš delati pri petnajstih letih. Že, a če začneš delati pri tej starosti, si zaposlen in nimaš pravice do drugih dodatkov. Govoriva pa o tem, da želimo kompleksno urediti socialni del teh transferjev, da poskrbimo za pravično razdelitev otroških dodatkov in drugih subvencij ter da državne štipendije dobijo tisti študentje, ki jih resnično potrebujejo. Pri štipendijah smo ohranili dodatek za izobraževanje zunaj kraja stalnega bivališča, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Upravičeni do državne štipendije bodo po novem študentje vse do 28. leta starosti, saj nekateri začnejo študirati kasneje. To seveda ne pomeni, da študent trikrat zamenja fakulteto, ampak da redno študira. Ne bomo pa več štipendirali doktorskega študija (3. bolonjske stopnje). Naš argument je, da so državne štipendije namenjene temu, da pomagamo socialno ogroženim in da z drugimi štipendijami spodbujamo študente, da končajo v roku in se zaposlijo. Saj lahko študentje kandidirajo tudi za druge štipendije, na primer za t. i. namenske štipendije.«
Dopuščate tudi možnost prejemanja več štipendij hkrati.
»To je bila ena od zahtev »črne srede«, protesta študentov leta 2006. Rekli so, da je problem obstoječega zakona v tem, da če ima nekdo državno štipendijo, ne more imeti hkrati še Zoisove za nadarjene ali kadrovske. Se strinjam, zakaj ne bi mogel dijak, študent dobivati več štipendij, ki so si po namenu različne? Za zgornjo mejo smo določili 400 evrov. To tudi pomeni, da če bo nekdo dobival Zoisovo štipendijo in hkrati kadrovsko ter še državno in bo s tem presegel limit 400 evrov, bomo do tega zneska začeli najprej odštevati državno štipendijo, zato da bomo ta presežek lahko razporedili med druge socialno šibkejše.«
Zakaj želite zaostriti kriterije za dodeljevanje Zoisovih štipendij?
»Trenutno so upravičenci do Zoisove štipendije vsi tisti, ki imajo petice in na šoli pridobijo status nadarjenega učenca po presoji učitelja. To ni pravi model odličnosti. Nekdo, ki je zdaj spoznan po konceptu nadarjenosti in ima same petke, pomeni lahko samo to, da je visoko storilen in ni nujno, da je tudi dejansko nadarjen. Trenutno imamo v Sloveniji približno 14 tisoč Zoisovih štipendistov, dijakov in študentov skupaj. To je zelo velika številka. Samo Nemci imajo podoben model štipendiranja nadarjenih v Evropi, pa še oni imajo zaostrene pogoje, dijak oziroma študent mora biti res nekaj posebnega. Besedo »ali« bomo zdaj pri pogojih zamenjali z besedo »in«, torej bomo pri novih vlagateljih za Zoisove štipendije upoštevali sočasno izpolnjevanje treh kriterijev: nadarjenosti in povprečja in posebnega dosežka. Ustanovili bomo tudi delovno skupino, ki jo bomo sestavljali predstavniki ministrstev za delo, za šolstvo in visoko šolstvo, in bomo Zoisove štipendije na novo definirali v roku dveh let.«
Kdo bo upravičen do štipendije za deficitarnost?
»Imamo deficitarne poklice in panoge, za katere se je izkazalo, da ni ne ponudbe ne povpraševanja po kadrovskih štipendijah. Želimo spodbuditi kadrovske štipendije za deficitarne poklice, če pa je dijak na svojem področju ne dobi, mu bomo dali štipendijo na ministrstvu, če bo v politiki štipendiranja poklic opredeljen kot deficitaren.«
Koliko je sploh še ponudbe in povpraševanja po kadrovskih štipendijah?
»Preko regijskih štipendijskih shem je okrog tri tisoč štipendij, preko javnega sklada za razvoj kadrov okrog 1900. V resnici malo štipendij, vsaj iz našega vidika, ker naj bi kadrovska štipendija dala možnost zaposlitve, neko varnost. V kadrovske štipendije smo uvedli posebnost, da bo moral kadrovski štipendist pri štipenditorju opraviti mesečno prakso enkrat na leto, da se štipendist seznani z bodočim delovnim okoljem.«