Nina Vodopivec, Tu se ne bo nikoli več šivalo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 2021, 308 strani

Tu se ne bo nikoli več šivalo

»V knjigi se osredotočam na pripovedi o doživljanju izgube dela in propada tovarne Mura. Zanima me, kako so prestrukturiranja tovarne doživljali zaposleni, predvsem proizvodne delavke in delavci. Prestrukturiranje tovarne ali podjetja zajame reorganizacijo dela v proizvodnji, upraviteljske in menedžerske strategije, stečaj, odpuščanje ljudi, preoblikovanje t. i. zdravega jedra v nova podjetja in t. i. poklicno preoblikovanje odpuščenih ljudi. Od nekdanjih Murinih delavk in delavcev se je v družbi (na trgu dela) pričakovalo, da se poklicno in osebnostno preoblikujejo ter zaposlijo drugod. O tem, kako je bilo to za ljudi težko ali sploh nemogoče in zakaj je bilo temu tako, se ni razpravljalo. A vendar to ni knjiga o življenju tekstilne tovarne Mura. Namen monografije ni zgodovinsko orisati njenega razvoja, rekonstruirati preteklih dogodkov, ki so vodili do njenega stečaja in stečaja njenih naslednic, prav tako ni namen raziskati in prikazati vseh različnih vidikov zaposlenih. Mura me zanima kot primer nekoč uspešne tovarne, ki je vzpostavljala in sooblikovala družbene odnose in razmerja, vplivala na vizije in aspiracije ter globoko zaznamovala regijo in več generacij ljudi. Zanimajo me subjektivne pripovedi ljudi, ki so vzpon in propad tovarne doživljali na lastni koži. Moja vprašanja so: Kaj je ljudi v teh doživljanjih in razočaranjih združevalo, na kaj so se sklicevali, kakšna so bila njihova pričakovanja, hrepenenja in potrebe? Kako s pomočjo teh doživljanj ugotavljati pomen in izkušnje tovarniškega dela v življenju ljudi? Kako razlagati pripovedi o izgubi dela in propadu tovarne?« (str. 9–10)

Ob branju te knjige se človek vpraša, ali je bilo res treba dopustiti propad cele vrste velikih in manjših tovarn, ki so bile nekoč naš ponos? Muro so, denimo, prizadeli izguba jugoslovanskega trga, prestrukturiranje in preoblikovanja svetovnega trga. Težave so se poglobile po letu 2000 z vstopom azijskega blaga v Evropo, s krizo v svetovni tekstilni industriji in z industrijskimi preoblikovanji v Sloveniji … Sicer pa se etnologinja in antropologinja Nina Vodopivec ne ukvarja z analizo vzrokov za propad Mure, zanima jo tisto, kar je zajeto v podnaslovu knjige: Doživljanja izgube dela in propada tovarne. Lepo je, da še kdo prisluhne tudi žrtvam t. i. deindustrializacije, in ne le tistim, ki so se v njej tako ali drugače okoristili, zdaj pa trdijo, da se je vse to moralo zgoditi in da drugače ni moglo biti. Res ne?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 29. julij 2018 / 13:56

Planinske razglednice

Gorenjski muzej skrbi za bogato zbirko starih razglednic, ki so urejene po različnih sklopih, kar je bilo natančno predstavljeno v lični monografiji Pozdrav z Gorenjske, ki smo jo v Gorenjskem muze...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...