Filozof in volk

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 6. avgust 2017 / 19:07

Nove knjige

»To je knjiga o volku Breninu. Dlje od desetletja – večino 90. let prejšnjega stoletja in prvih nekaj let zdajšnjega – je živel z menoj. Ker si je čas delil z nemirnim intelektualcem brez korenin, je nenavadno veliko potoval: živel je v ZDA, na Irskem, v Angliji in ob koncu življenja v Franciji. Bil je – v glavnem proti svoji volji – deležen več brezplačnega univerzitetnega izobraževanja kot katerikoli drug volk doslej. Kot boste videli, so bile posledice za mojo hišo in posest strašne, če sem ga le za trenutek pustil samega. Zato sem ga moral jemati s seboj v službo – in ker sem bil profesor filozofije, je to pomenilo, da sem ga vodil s seboj na predavanja. Navadno je ležal v kotu predavalnice in dremal – podobno kot moji študentje –, medtem ko sem jaz lajnal o tem ali onem filozofu ali o tej ali oni filozofiji. Vsake toliko časa, ko so predavanja postala posebej dolgočasna, je sedel in začel zavijati. Zaradi te navade se je priljubil študentom, ki so si verjetno želeli, da bi lahko počeli enako.« (Str. 11)

Ta knjiga je res dobra! Mogoče zame še posebej; po stroki sem filozof in tudi sam se počasi uvajam v pasji svet; že dobro leto imamo psa, ne volka, le »neumnega labradorca«. Avtorju knjige pa je treba priznati, da je s svojim volkom vzpostavil res celovit odnos; od dejstva, da se je enajst let vsak dan z veseljem ukvarjal z njim, ga jemal na sprehode in teke, ga hranil, nazadnje, ko je hudo zbolel, tudi zdravil, mu vsak dan večkrat očistil zagnojeno rit … Do tega, da je o razmerju filozofa in volka razmišljal in napisal knjigo. Ko ga je nekoč med vožnjo s trajektom pustil zaprtega v avtu, mu je volk iz protesta povsem raztrgal notranjost vozila. Uslužbencu, ki ga je na to opozoril, je pojasnil, da ga zato ne namerava kaznovati, kaj šele ubiti. »Brenin ni sodil med bitja, ki bi bila lahko moralno odgovorna, sem pojasnil privoščljivo se nasmihajočemu tipu s krova z avtomobili. Bil je, kot pravimo, moralni pacient, ne pa moralni akter. Brenin ni razumel, kaj počenja, in zato ni razumel, zakaj tisto ni bilo prav. Samo želel si je priti ven. Brenin je, tako kot druge živali, bitje s pravicami – pravicami do določenega ravnanja z njim –, vendar nima odgovornosti, ki spremljajo te pravice. Po tistem sem storil edino stvar, ki bi jo storil vsak filozof, ki kaj da nase: šel sem domov in o tem napisal knjigo.« (Str. 120) Rowlands filozofijo posrečeno preplete z vsakdanjostjo, vendar prve s tem ne banalizira, drugo pa naredi duhovito.

Mark Rowlands, Filozof in volk, prevedel Janez Penca, Penca in drugi, Novo mesto, 2016, 224 strani