Ko v enaindvajsetem stoletju zmanjka elektrike ...
Prihajam iz majhne vasi, oddaljene dobrih deset, petnajst minut vožnje z avtom iz Kranja, kjer kvadratni meter nepremičnin dosega včasih že smešno visoko ceno. V Bašlju je poskus majhne trgovine propadel, nimamo pošte, ni gostilne. V zadnjem času je precej aktivno turistično društvo. Poznamo kmečki turizem, imamo dve, tri res velike kmetije, vikendi se spreminjajo v bivalne, celo hiše. Obdaja nas precej zelenja, voda iz bližnjega potoka je višje od vasi še vedno pitna taka, kot je.
Nad vasjo se dviga mogočni Storžič, kralj zahodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Ljubitelji okusnih kmečkih dobrot in ljudskih običajev vas poznajo tudi po avgustovskem prazniku oziroma veselici, zgodovinarji in arheologi pa po gradišču nad vasjo. V bistvu smo majhen gorenjski biser v mozaiku, kjer pa se ljudje ne obnašajo prav nič drugače kot povsod drugje, ko pride do izpada elektrike oziroma kot pravimo po domače: ko zmanjka elektrike.
Iz otroštva se namreč spominjam, da to ni bilo popolnoma nič neobičajnega. Pač je zmanjkalo elektrike, in »ko je prišla, je prišla«. Nihče se ni preveč vznemirjal, vsaka hiša je imela kje zalogo sveč, dve, tri ročne svetilke. Če so slučajno zidali, potem je mešalec obnemel. Danes to rešijo z agregatom za elektriko. Otroke nas je najbolj jezilo, da nismo mogli gledati večerne risanke, gospodinje pa so bile na trnih, če so imeli doma polno zamrzovalno skrinjo. In se je zgodilo, da sem slišala babico: »Če ne pride štrom kmalu, bo vse hudič vzel.« Mislila je na zaloge v skrinji.
Danes je zadeva (rahlo) drugačna. Stvari so napredovale, in če se slučajno – ampak res slučajno – zgodi večurni električni mrk v večjih mestih, se kot njegova spremljevalka pojavlja tudi panika. Na vasi stvari tečejo vseeno bolj umirjeno. Polne zamrzovalne skrinje so še vedno problem, a ker so plinske štedilnike nadomestili električni in indukcijski, se najprej pojavi vprašanje, kje bomo pogreli mleko za dojenčico ali vodo za jutranjo kavo, da ne bomo vsi namrgodeni. Kako do tople vode ali kaj storiti, ko pozimi ostajajo radiatorji mrzli ...
In ko sem zadnjič razlagala mlajšemu kolegu iz Ljubljane, da smo bili brez elektrike od desete, enajste ure zvečer pa do naslednjega poznega jutra, se mu je to zdelo naravnost grozno.
»Toliko časa brez interneta … Meni bi se zmešalo,« je izstrelil kot iz topa ...