Pivo in poletje
Pivo je zagotovo eden bolj zvestih spremljevalcev vročih poletnih dni. Na to kažejo tudi statistični podatki. Slovenija denimo v treh poletnih mesecih izvozi skoraj polovico (44 odstotkov) celotnega letnega izvoza piva, uvozi pa ga tretjino. Marsikdo si privošči vrček na dopustniškem oddihu ob morski obali, morda po napornem delovnem tednu, kdo si z njim poteši žejo po športni aktivnosti, v preteklih dneh pa je gotovo tudi miril napete živce navijačev naših olimpijcev. Ko dopustniki primerjajo cene posameznih turističnih destinacij, tudi cena piva služi kot kazalnik draginje nekega kraja.
Čeprav z alkoholom ne gre pretiravati, pa težko zanikamo, da je pivo del kulture številnih držav, tudi naše. Po nekaterih podatkih, ki jih je moč najti na spletu, gre za najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu, med vsemi pa se uvršča na tretje mesto, takoj za vodo in čaj. Prav v zadnjih letih pa je pivovarstvo doživelo precejšen razcvet tako v tujini kot pri nas. Še nedolgo tega smo v gostilnah lahko izbirali bolj ali manj le med Unionom in Laškim, danes je pogled na meni precej bolj pester. Poleg izdelkov večjih domačih pivovarn in svetovnih multinacionalk marsikje lahko pokusimo še katerega iz palete domačih butičnih pivovarn, ki so se po državi razširile v zadnjem desetletju. Po podatkih, ki so jih na statističnem uradu pripravili ob mednarodnem dnevu piva, ki smo ga zaznamovali minuli petek, se je s proizvodnjo piva kot glavno dejavnostjo lani pri nas ukvarjalo 68 podjetij, leta 2010 pa denimo le 12. Prav ta mala podjetja, ki so zrasla na entuziazmu in želji po raziskovanju novih okusov, so slovenske ljubitelje piva seznanila z mnogimi, doslej manj znanimi tipi, kot so ale, stout, porter in drugi.
Razcvet pivovarstva pa nakazuje tudi spremembo v kulturi pitja piva. Če je nekdaj zadoščalo merilo »bolj kot je mrzel, boljši je«, so danes ljubitelji piva bolj izbirčni in raje eksperimentirajo. Kot mi je na petkovi predstavitvi piv povedal znani kamniški pivovar Janez Skok, kupci njegovega piva iz trgovin ne nosijo v platojih, raje si privoščijo kakšno steklenico za priboljšek, so pa za kvaliteto pripravljeni odšteti kakšen evro več.
Kljub spremembam pa smo Slovenci še vedno precej visoko na neslavni lestvici popitega alkohola na prebivalca, kar kaže na to, da bo odgovorno pitje alkoholnih pijač treba še spodbujati. Tudi tu pa se nakazujejo spodbudni trendi v pivovarstvu. Kot pravijo v Združenju slovenskih pivovarn, namreč vse bolj priljubljena postajajo brezalkoholna piva. Kdo ve, morda pa kmalu te pijače ne bomo več izrecno povezovali z alkoholom ...
Z odgovornostjo do sebe in do drugih torej: na zdravje!