Prekmurci imajo svoje plinske vrtine, zato jih Južni tok ne zanima kaj dosti.

Pred vrati je "Južni tok"

Poiskali smo tiste, preko katerih zemljišč oziroma v njihovi bližini bo potekala trasa plinovoda Južni tok.

Tokrat sem opravil popotovanje od Pinc do Jesenic, trkal na različna vrata in zbiral mnenja ljudi, preko katerih zemljišč oziroma v njih bližnji okolici naj bi potekal bodoči plinovod. Ljudje so reagirali različno, nekateri niso odprli niti vrat, drugi so me povabili v svoj dom, tretji z bodočim plinovodom že kujejo poslovne načrte.

Nekaj vtisov mojega terenskega dela vam predstavljam v tokratnem zapisu. V Prekmurju so bili ljudje zelo gostoljubni. O načrtih na temo Južnega toka pa niso vedeli kaj dosti. Da se to tako ali tako menijo v Ljubljani, njih pa noben dosti ne sprašuje. Njihove misli bi lahko strnil: »Čüj, te bi blou bokši, da z Ljubljane kšne denarje poušlejo, čej bomo mi s plinoum vazduh ogrejvali.« Podjet­ni Štajerci ob trasi že kujejo poslovne načrte, znani mariborski župan Lačni Franc se je pri mednarodni avtomobilistični zvezi že zanimal za organizacijo svetovnega prvenstva avtomobilov na plinski pogon. Prav tako je zanimiva izjava neimenovanega občinskega svetnika iz Šoštanja: »Južni tok bo dobrodošel za našo dolino. Glede na to, da tretje cestne osi še dolgo ne bo, bodimo vsaj za južni tok. V dvajsetih letih bo tako ali tako zmanjkalo premoga, zato bomo v bloke naših termoelektrarn na šverc napeljali plin in tako navidezno še vedno iz premoga pridobivali električno energijo.«

Strojanovi se prizadevajo, da bi plinovod napeljali skozi Roje. »Damo našo zemljo, sam da ove cevi tle napeljejo. Bomo šli v šotore, problema tle sploh ni.« Kot smo neuradno izvedeli, imajo že načrt posebne komore za redčenje plina. Tako bi del plina ostal doma, Italijanom pa bi prodajali tako imenovan razredčen eko-plin. V Kamniku smo dobili izjavo nekega Serpentinška, klenega Šmarčana. »Ejga, naša baba tuko prav, men je vseen, kdo in kuga pride u našo hišo, sam da ma dost dobro cev, ha, ha, ha …« Prebivalec Šenčurja nam je povedal: »Glej stari, jest sem zdej tle u Šenčurju, mam familjo, dva otroka, psa, bajto in me Južni tok ne zanima več. Kva to sploh je. Kokr je mene moj stari učil, je deda z Južnim tokom pršu koj po vojski u Kran u Gumico delat, fotr je biu u Planik, jst mam pa zdej finančni inženiring.« S plinovodom se strinjajo tudi na Jesenicah. Po evropskem prvenstvu v košarki 2013 naj bi podrli dvorano Podmežaklo in tam speljali plinovod prijateljstva. V Acroniju že delajo posebne vijake, ki so po sredini votli, tako da bo plin lahko nemoteno uhajal v domače cevovode. Plina bo dost za vse, ejga še za Mojstrano. Hrušičani pravijo: »Pusod gre ohka plin, sam čez Kopitarjov dvoriše pa ne. Kopi lohk sam svoj plin kup, če hoče. Ampak zdele ga noče.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 24. april 2012 / 07:00

Loški glas

Loški glas, 24. april 2012, št. 4

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / / 07:00

Z nasmehom je dan lepši

Društvo Sožitje Kranj je organiziralo veliki dobrodelni koncert Ohranimo nasmeh, v Dupljah pa je potekala tradicionalna prireditev Vesela jesen.

Zanimivosti / / 07:00

Upokojenci razstavili svoje izdelke

Kranj - Minuli konec tedna so v Domu upokojencev Kranj znova pripravili tradicionalno razstavo ročnih del, ki so si jo z zanimanjem ogledovali tako stanovalci kot obiskovalci. »N...

Radovljica / / 07:00

Leški zmaj že buri duhove

Lesce - V krožišče Hraške ceste in glavne ceste v Lescah so pred dnevi postavili veliko kovinsko skulpturo zmaja, ki sta jo občini podarila Eka in Tomaž Kristan z Zgornjega Otoka...

Zanimivosti / / 07:00

Priznanja MEPI za kamniške dijake

Kamnik - Na Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik so podelili bronasta priznanja MEPI svojim dijakom Gimnazije in Srednje ekonomske šole. Temu mednarodnemu programu, ki sp...

Gospodarstvo / / 07:00

Krizo najbolj občutijo v maloprodaji

V Kmetijski zadrugi Cerklje posledice gospodarske krize še najbolj občutijo v maloprodaji, ki je letos za pet odstotkov manjša od lanske.