Po dostopu do širokopasovnih povezav Slovenija napreduje počasneje od povprečja EU. / Foto: Gorazd Kavčič

Z javnim razpisom do optike

Z novim razpisom za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah bodo do hitrega interneta prišla tudi gospodinjstva v štirih gorenjskih občinah.

V Sloveniji je okoli šeststo tisoč aktivnih dostopov do fiksnega širokopasovnega omrežja.

Kranj – V okviru prvega odpiranja javnega razpisa za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO 5) ministrstva za javno upravo je dodeljenih 17,5 milijona evrov sredstev za skoraj osem tisoč gospodinjstev oziroma t. i. belih lis v 29 občinah. V prvem izmed skupno štirih odpiranj prijav so bila izbrana tudi območja v gorenjskih občinah Žiri, Preddvor, Kamnik in Cerklje. Namen razpisa je zagotoviti širokopasovni internet na območjih, na katerih širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja operaterjev za gradnjo.

Izbrani so bili trije operaterji, ki so že prejeli sklepe, na osnovi katerih bodo sklenjene pogodbe, po podpisu katerih se bo delo lahko začelo.

Kot je razvidno iz pregledovalnika belih lis direktorata za informacijsko družbo in informatiko, je v občini Kamnik največ belih lis na območju Tuhinjske doline ter skrajnem vzhodnem delu občine. V Cerkljah so bele lise identificirane na goratem območju pod Krvavcem, največ na območju Ambroža, Stiške vasi in Škrjančevega. Več belih lis je tudi na Žirovskem, glavnina na jugovzhodnem delu občine. V Preddvoru pa je največ belih lis na območju doline Kokre.

Župan Cerkelj Franc Čebulj je sicer zadovoljen z razširjenostjo širokopasovnega interneta v občini. »Celoten nižinski del občine ima zagotovljen dostop do širokopasovnih povezav in veliko se jih je za takšno vrsto omrežja tudi odločilo. Nazadnje je bilo optično omrežje zgrajeno tudi na Cerkljanski Dobravi,« nam je povedal Čebulj, ki dodaja, da imajo optiko tudi na Štefanji Gori, kabli pa so položeni tudi na Ravneh, Apnu in Šenturški Gori do Sidraža, ponekod pa je T2 zagotovil brezžične povezave. »Na območju pod Krvavcem pa je nekaj belih lis in seveda smo zainteresirani, da jih zainteresiran operater pokrije,« je še dejal cerkljanski župan.

Iz sosednje občine Kamnik pa so nam sporočili, da je vlogo za gradnjo širokopasovnega omrežja dalo podjetje GVO, in sicer za gradnjo omrežja na 273 belih lisah v vrednosti 886 tisoč evrov.

Kot so nam povedali na žirovski občinski upravi, je vlogo za izgradnjo širokopasovnih povezav za območje njihove občine dalo podjetje Tritel, ki je ponudil pokablitev 184 belih lis, razpisanih pa je bilo sicer 191. Podatka o tem, katere bele lise so izpadle, na občini trenutno še nimajo. »Znesek javnega sofinanciranja za našo občino znaša 588.163 evrov. Razliko v višini najmanj dvakratnika zneska javnega sofinanciranja morajo vložiti ponudniki sami. Ponudnik mora čez zimo pripraviti izvedbene projekte, gradnja naj bi se začela v začetku leta 2022. Investicija mora biti zaključena do septembra 2023,« so še povedali na občinski upravi.

Stanje glede širokopasovnega omrežja v Sloveniji se sicer izboljšuje. Po podatkih agencije za komunikacijska omrežja in storitve vse bolj prevladujejo tehnologije, ki omogočajo večje hitrosti dostopa do interneta, raste pa tudi delež priključkov z večjimi hitrostmi dostopa. Narašča tudi število kakovostnejših NGA-priključkov. Tako je že več kot šeststo tisoč aktivnih dostopov do fiksnega širokopasovnega interneta, od katerih jih ima le okoli sto tisoč manj zmogljiv priključek.

Kljub temu pa Slovenija napreduje počasneje od povprečja EU, ugotavljajo na ministrstvu za javno upravo. Pri merjenju indeksa digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2020 je v razsežnosti povezljivosti nazadovala za šest mest, z 10. na 16. mesto.

Strateški cilj EU je sicer do leta 2025 zagotoviti gigabitno povezljivost za vse glavne spodbujevalce socio-ekonomskega razvoja (šole, prometna vozlišča, digitalno intenzivna podjetja …), neprekinjeno pokritost z omrežij 5G za vsa mestna območja in vse glavne mestne prizemne poti ter dostop do internetne povezljivosti vsaj 100 Mb/s, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, za vsa evropska gospodinjstva na podeželju in v mestih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 7. julij 2019 / 10:39

Letos se obeta še boljša turistična sezona kot lani

V gorenjskih turističnih krajih so ta čas nastanitvene zmogljivosti večinoma polno zasedene. V primerjavi z lani naj bi se število nočitev v glavni sezoni še nekoliko povečalo.

Objavljeno na isti dan


Medvode / nedelja, 1. februar 2015 / 07:00

Proti Ljubljani čez montažni most

Republiška direkcija za infrastrukturo je objavila razpis za postavitev začasnega montažnega mostu v Mednem, na katerega naj bi preusmerili promet iz medvoške strani proti Ljubljani.

GG Plus / nedelja, 1. februar 2015 / 07:00

Vrnitev v največje taborišče na svetu

Svoboda le v smrti: iz svoje pete odprave v Gazi se je vrnil fotograf Matic Zorman, čigar fotografije ponovno govorijo o pretresljivi situaciji, pa tudi upanju tamkajšnjih prebivalcev – fotografije zg...

Zanimivosti / nedelja, 1. februar 2015 / 07:00

Iz Etiopije z nepozabnimi izkušnjami

Absolventki jeseniške Fakultete za zdravstvo Neža Studen iz Sebenj in Urška Žonta iz Tržiča sta zadnje mesece preteklega leta kot prostovoljki preživeli na drugem koncu sveta – v Etiopiji.

GG Plus / nedelja, 1. februar 2015 / 07:00

Beg v Nemčijo

Včasih se mi zdi, da sem v dobrih dvajsetih letih, kar poslušam različne zgodbe, slišala že vse možne različice človeških usod. Ob vsakem novem srečanju pa se začnem zavedati, da je Slovencev res '...

Nasveti / nedelja, 1. februar 2015 / 07:00

Večerja na meter

Pred nekaj leti sem rojstni dan praznovala v Parizu. Vse štiri dni dež na dež, le z nekaj zaplatami sonca. Ko z Izbranim delava načrt, kaj početi tretji dan, seževa po reklamnem gradivu tradicija i...