Večerja na meter

Pred nekaj leti sem rojstni dan praznovala v Parizu. Vse štiri dni dež na dež, le z nekaj zaplatami sonca. Ko z Izbranim delava načrt, kaj početi tretji dan, seževa po reklamnem gradivu tradicija in novosti. V njem je med drugim pisalo, da je treba stopiti v najbolj znano pariško pekarno Pain Poilâne, ustanovljeno 1932 in menda najbolj znano »boulangerie« v Parizu. Seveda se mi takoj prikažejo znane hrustljave bagete. A ko jo končno najdeva v Saint-Germain-des-Pres, La rue du Cherche-Midi 8 – nikjer nobene bagete. Majhen lokalček v stavbi, ki je bila do francoske revolucije samostan, po 1789 pa so v njej uredili pekarne. Baget ni, ustanovitelj Pierre Poilâne je trmasto vztrajal pri starem soržičnem kruhu za revnejši sloj, ki je danes draga uspešnica, saj ga jedo zvezdniki in ga vozijo v 15 dežel. Hlebci po 1,9 kg, ki imajo vrezan veliki pisani P – na dan jih spečejo 9000, po starem na roko, le gnetejo strojno – gredo kot za med. Na prodaj je le šest vrst kruha, drobno pecivo in galete. Hlebec je stal (takrat) nekaj manj kot 9 evrov. A prodajajo ga tudi na kose. Kupim štiri kose. Kupim tudi knjižico Apollonie Poilâne o kruhih. Njen ded je v letih med obema vojnama, ko veliko slikarjev ni imelo za najemnino, naredil dobro kupčijo in ustvaril galerijo tihožitij s kruhom. Veljalo je: jaz tebi hlebec, ti meni sliko. Za ekstravagantnega slikarja Dalija je Pierrov sin Lionel Poilâne ustvaril spalnico iz kruha – posteljo, omaro in stol – ter lestenec, katerega kopija še vedno visi v pekarni. Leta 2002 sta se Lionel in njegova žena ubila v helikopterski nesreči in Apollonia, ki je tedaj začela študirati na harvardski univerzi, je ostala sirota brez staršev. Njen pogum in volja pa sta bila vredna občudovanja. Z osemnajstimi leti je prevzela družinsko podjetje s 160 zaposlenimi, študirala v Ameriki, kar naprej rezervirala lete na progi Pariz–Boston in z ljubeznijo, talentom in z navezanostjo na tradicijo obdržala družinsko pekarijo. »Namesto v zibki sem ležala v košari za kruh.« … Kupila sva sir in steklenico bordojca, pa ni bilo treba v bistro … Bageta na meter pa je bila za moje obiskovalce kar dober štos.

Velika bageta za šesterico

Za 6 oseb potrebujemo: 1 veliko bageto, 350 g paradižnika, 2 srčka rimske solate, 6 majhnih svinjskih zrezkov, sol, poper, 2 žlici oljčnega olja, 1 žlico masla, 12 lističev žajblja, 8 žlic lahke majoneze, 6 rezin pršuta, 1 dekorativno leseno desko.

Zrezke damo med folijo in rahlo potolčemo. Solato operemo in osušimo. Paradižnik operemo in razrežemo na enako debele rezine. V ponvi segrejemo olje, zrezke solimo in popramo in vsakega pečemo po 2 minuti na eni strani. Potem dodamo maslo in lističe žajblja. Pečemo še eno minuto.

Veliko bageto prerežemo na dva dela. Notranji strani premažemo z lahko majonezo. Zgornji del bagete razrežemo na 6 enako velikih rezin. Solatne srčke natrgamo na lističe in jih naložimo na spodnji del bagete. Sledijo rezine paradižnika, pršuta in zrezki. Žajbljeve lističe damo na ogret krožniček. Vse skupaj prekrijemo z narezanimi kosi bagete in takoj ponudimo na dekorativni leseni deski.

Pa dober tek!