V hribe le pripravljeni

Planinci večinoma vedo, da se je treba za pot v hribe in gore primerno obuti in obleči, marsikdo pa pozabi, da je ob napovedi slabega vremena cilj smiselno spremeniti ali pot za nekaj dni preložiti.

Kranj – Hoja v hribe je priljubljena rekreacija, žal pa se tudi zato, ker mnogi na pot odhajajo nepripravljeni, marsikdaj ne konča tako, kot si planinci želijo. Tako skoraj ni dneva, da ne bi poročali o bolj ali manj hudih nesrečah. Če bi v hribe odšli pripravljeni in v primernem času, bi marsikatero lahko preprečili sami.

Kot ugotavljajo strokovnjaki, so namreč vzroki nesreč največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah.

Statistika nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah. Da bi se nesrečam izognili, se je treba ob pripravah na pot držati nekaterih pravil.

Tako je treba na pot dovolj zgodaj. Pozanimajte se o vremenu, poleti predvsem nevarnosti neviht. Med turo spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.

Seveda je že prej treba vedeti, na kakšno pot se podajate. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite. Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.

Mnogi radi pozabijo, da je treba upoštevati tudi zdravstveno stanje in počutje, saj pohodi v gore niso primerni za tiste, ki imajo zdravstvene težave. Tudi soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike.

Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prekinite vzpon ali sestop. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.

Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke, kot so plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada.

Za planinski vzpon ali pohod je treba imeti primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se na vzpon odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.