Tragična usoda olimpijca

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. avgust 2021 / 06:46

V Bohinju rojeni Tone Malej je pred skoraj sto leti, leta 1928, nastopil na olimpijskih igrah v Amsterdamu, kjer je v ekipnem mnogoboju tedanji Jugoslaviji priboril bronasto medaljo. Le dve leti kasneje se je ob padcu z orodja smrtno ponesrečil na gimnastičnem svetovnem prvenstvu v Luksemburgu.

Pred dobrimi 91 leti, poleti 1930, je Slovenija objokovala smrt enega tedanjih športnih idolov, v Bohinju rojenega olimpijca Antona - Toneta Maleja. Še leta 1928 je skupaj z Leonom Štukljem nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu, kjer je v ekipnem mnogoboju Jugoslaviji priboril bronasto medaljo. Le dve leti kasneje, 15. julija 1930, se je smrtno ponesrečil na gimnastičnem svetovnem prvenstvu v Luksemburgu. Na tekmi je padel s krogov in si zlomil tilnik.

Rodil se je 16. januarja 1907 v vasi Savica pri Srednji vasi. Kot lahko preberemo na portalu Obrazi slovenskih pokrajin, je bil najmlajši od petih otrok v revni družini Janeza in Marije Malej. Pri 15 letih je odšel v Ljubljano, da se izuči dežnikarstva, in takrat se je tudi včlanil v telovadno društvo Sokol. Treniral je na drogu in na bradlji ter kmalu začel tekmovati. Leta 1927 se je na tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije uvrstil na drugo mesto, naslednje leto pa je na Poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu v okviru jugoslovanske ekipe zasedel tretje mesto. Leta 1930, po odsluženem vojaškem roku, je na tekmovanju za slovansko prvenstvo v Beogradu dosegel deveto mesto in se uvrstil na vsakoletno mednarodno telovadno tekmovanje v Luksemburgu, kjer je bil s 23 leti najmlajši udeleženec tekmovanja.

»Že prvi dan luksemburškega tekmovanja je med slovenskimi udeleženci prišlo do dveh nesreč: Leonu Štuklju je pri skoku na tla spodrsnilo, Malej pa je med zaključnim seskokom po dobro izvedeni vaji padel s krogov ter si poškodoval hrbtenico. Pozneje so za vzrok nesreč krivili slabo organizacijo tekmovanja, ki so ga zaradi naliva preselili na manj ustrezno lokacijo, natrpanost telovadnice ter zatohlost prostora. Ob orodjih ni bilo blazin, temveč preproge iz kokosovih vlaken, ki padcev niso niti malo ublažile. Oba poškodovanca so odpeljali v bolnišnico Terezianum. Štukelj si je tam opomogel in zdelo se je, da se izboljšuje tudi Malejevo stanje, toda za posledicami poškodb, ki jih je dobil ob padcu, je v bolnišnici umrl,« tragedijo v Obrazih slovenskih pokrajin povzema Tanja Smiljanič iz Mestne knjižnice Kranj.

»Otožno veličastno je bilo slovo, s katerim se je Ljubljana poslovila od pokojnega mednarodnega tekmovalca Toneta Maleja. V soboto ves dan in še danes zjutraj so hodile pokojnika kropit na Tabor velike množice,« o slovesu od Maleja poroča časnik Jutro. »Nato se je razvil s Tabora na Svetega Petra cesto, čez Marijin trg in po Dunajski cesti na glavni kolodvor izredno dolg in krasen sprevod. Sprevod so otvorili sokolski konjeniki, za katerimi je šla sokolska godba, nato pa nešteti venci mnogih sokolskih društev in drugih narodnih organizacij. Posebno krasni so bili venci Njegovega Veličanstva kralja ...«

Dva dni zatem je potekal še drugi žalni sprevod, med katerim so ob prisotnosti politikov, duhovnikov, telovadcev in meščanov Malejeve posmrtne ostanke prenesli na železniško postajo in z vlakom prepeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer je bil ob veliki udeležbi domačinov pokopan na lokalnem pokopališču.

Ob prvi obletnici Malejeve smrti, 19. julija 1931, so mu na grobu odkrili nagrobni spomenik iz rdečkastega marmorja, na katerem je postavljeno bronasto Malejevo doprsje, delo akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Na slovesnost ob odkritju spomenika na pokopališču v Bohinjski Bistrici je prišla množica ljudi, mnogi med njimi s posebnim vlakom, ki je vozil ta dan.