Nagelj, simbol gorenjske dediščine, se spet vrača

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 14. julij 2021 / 06:43

Letos je minilo dvajset let, odkar pri Gorenjski turistični zvezi poteka projekt Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Obletnico so v juniju zaznamovali tudi s posebno publikacijo o nageljnih.

Kranj – Cilj projekta, ki že dvajset let poteka v sklopu akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna, je po besedah sekretarke Gorenjske turistične zveze (GTZ) Mirjam Pavlič ohraniti nageljne kot avtohtono rastlino Gorenjske. »Nagelj je namreč simbol gorenjske dediščine in tradicije, ki se pojavlja tako v ljudskih pesmih in literarnih delih kot v poslikavah na lesenem pohištvu, na vezeninah, gorenjski narodni noši ...« Zato jo veseli, da so tudi s pomočjo akcije pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelji rož pa jih kupovati in z njimi lepšati svoje domove. O tem priča tudi zgovoren podatek o številu sadik, ki so jih gorenjski vrtnarji prodali leta 2001 in štiri leta kasneje – zgolj v štirih letih je namreč prodaja gorenjskih nageljnov narasla z le sto sadik v letu 2001 na več kot pet tisoč v letu 2005.

Marsikatera gorenjska hiša je tako danes spet okrašena z nageljni, čeprav so po besedah Mirjam Pavlič okrog leta 2000 že skoraj popolnoma izumrli, opaziti jih je bilo mogoče le še po redkih kmečkih 'gankih' na Gorenjskem. »Danes lahko znova vidite tudi balkone, na metre zasajene z nageljni, predvsem pa zelo lepo uspevajo na planinskih kočah, kjer jih tradicionalno sadijo že dolga leta. Prav malo bolj svež planinski zrak jim zelo ugaja, da lahko bogato cvetijo še pozno v jeseni,« je razložila in dodala, da jih ponekod sadijo že dolgo vrsto let, vsako leto pa na novo opazijo kakšen dom, kjer so nageljni zamenjali druge balkonske rože. »To kaže, da so nageljni našli svoje mesto pri ljubiteljih balkonskih zasaditev, čeprav jih je težje vzgojiti in vzdrževati kot ostale balkonske rože.« Ljubitelji lepo okrašenih domov jih po besedah Mirjam Pavlič sadijo zaradi njihove lepote in tradicije. »Leta 2004 je bil pri GTZ ustanovljen tudi Klub ljubiteljev gorenjskih nageljnov. V pristopni izjavi so zapisali: 'Ponosni smo lahko, da vsem, ki obiskujejo našo deželo in našo prelepo Gorenjsko, lahko pokažemo tudi avtohtono cvetje, ki krasi gorenjske domove.'«

GTZ vsako leto objavi razpis za izbor najlepših gorenjskih nageljnov. Prva leta akcije je posebna komisija ocenjevala vse nageljne, tako gorenjske kot švicarske. Sprva so tako priznanja prejemali tudi gojitelji švicarskih nageljnov, v zadnjih desetih letih pa se je komisija odločila, da so priznanja namenjena samo pravim gorenjskim nageljnom in vsako leto podelijo le tri priznanja. »V dvajsetih letih smo tako našteli že 94 prejemnikov priznanj.« Seznam vseh prejemnikov priznanj so objavili tudi v knjižici, ki je izšla ob jubileju. »Sodelovali so skoraj vsi kraji Gorenjske, saj praktično ni vasi, kjer ne bi vsaj ena hiša gojila nageljnov.« V knjižici so objavili tudi veliko slikovnega gradiva, ki se je v dvajsetih letih zbralo v arhivu GTZ – predvsem fotografije domov, ki so jih prijavitelji pošiljali na razpis za izbor najlepših nageljnov. Vse skupaj pa so dopolnili še z nasveti Gašperja Stanonika za nego in vzgojo nageljnov ter predvsem, kako jih prezimovati.