Sušo trpijo tudi poljščine

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 14. julij 2021 / 06:46

Ekstremne sušne razmere bodo vztrajale vse do obilnejšega dežja.

Kranj – Zelo vroče in vetrovno vreme ter hkrati še skromno s padavinami že od druge polovice junija stopnjuje izsušenost površinskega sloja tal, kar otežuje kmetijsko pridelavo. »Tako kot po vsej Sloveniji tudi na Gorenjskem prevladujejo ekstremne sušne razmere,« pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje. Tudi zadnje padavine minuli konec tedna niso bistveno popravile padavinske slike na Gorenjskem, saj je v večjem delu regije padlo manj kot deset milimetrov dežja, le lokalno so se ponekod v smeri proti osrednji Sloveniji pojavljali močnejši nalivi.

Zadnje nekoliko konkretnejše padavine je na Gorenjsko prinesla vremenska fronta v prvem julijskem koncu tedna, ko je po podatkih Sušnikove padlo od 35 do 40 milimetrov dežja. Vpliv padavinske vode je segel le okoli deset centimetrov globoko. V nekaj dneh je izhlapela in ni prinesla izdatnejše omilitve sušnih razmer. Kot je pojasnila Sušnikova, najhujši sušni stres trenutno trpi koruza, še zlasti na plitvih in peščenih tleh, kar je na Gorenjskem prevladujoč tip tal. »Tudi zgodnje sorte krompirja je stres obremenjeval v obdobju debelitve gomoljev, na nasadih, kjer je pod sušo klonila tudi cima, je pridelek precej okrnjen. Na sušnem udaru so tudi travniki; rast trave za drugi odkos je zastala, opazimo lahko tudi ožige travne ruše na odkosih. Sušo trpijo tudi zelenjadnice, a vzgoje teh si danes ne moremo več zamišljati brez namakanja. Sadno drevje z globljimi koreninami najde vodo tudi v globljih plasteh, zato uspešneje kljubuje sušnim razmeram.« Čeprav bo vročina v prihodnjih dneh nekoliko popustila, pa bo sušni stres vztrajal vse do obilnejšega dežja, zato potrebe po zalivanju oziroma namakanju za zdaj ostajajo nespremenjene.

»Sušne razmere, ki so se razvile v letošnjem juniju, močno spominjajo na sušni junij leta 2003, ko smo imeli najhujšo sušo v tekočem stoletju. Podobne razmere so bile tudi junija 2006, 2013 in 2019,« je razložila Sušnikova. Vse od začetka junija je na brniškem polju padlo slabih 78 milimetrov dežja, kar je le štirideset odstotkov dolgoletnega povprečja 1981–2010. Tudi v hribovitih območjih Gorenjske je bilo manj dežja kot običajno, npr. v Zgornjesavski dolini med 80 in 90 milimetrov, običajno pa pade v tem času med 180 in 190 milimetrov.