Kritični do predloga zakona

Vlada je potrdila predlog interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, do katerega pa so gospodarstveniki in turistični delavci kritični.

Kranj – Vlada je minuli četrtek potrdila predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije in ga poslala v državni zbor. Poslanci bodo o njem odločali po nujnem postopku.

Zakonski sveženj je primarno usmerjen na področje turizma in gostinstva, industrije srečanj in dogodkov ter na področje športa in kulture. Težak je 243,5 milijona evrov. Od tega bo dobrih 192 milijonov evrov namenjenih novim turističnim bonom, ki jih bo mogoče unovčiti tudi za storitve. Odrasli bodo upravičeni do bona v vrednosti sto evrov, mladoletni pa petdeset evrov. Podobno kot lanskoletni boni bodo tudi ti prenosljivi in jih bo mogoče unovčiti po delih. Veljali bodo do konca leta in jih bo možno podaljšati še za pol leta. Hkrati s tem je vlada med pogoje koriščenja lanskoletnih bonov razširila tudi na unovčevanje pri sezonskih ponudnikih namestitev in tiste, ki so svoja vrata odprli v letošnjem letu.

Z zakonom podjetjem zagotavljajo tudi državno pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust v višini 1024 evrov na zaposlenega, povračila stroškov industriji srečanj ter denarnega povračila v višini 25 odstotkov upravičenih stroškov filmski in avdiovizualni industriji.

Dvajset milijonov evrov je namenjenih tudi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za zaposlene, in sicer za obdobje od 1. julija do 30. septembra letos z možnostjo podaljšanja do konca leta.

Imetniki pravic za vodo za kopališča bodo oproščeni plačila povračila za prvo polovico tega leta, saj so bila kopališča večino časa zaprta oziroma na voljo zgolj gostom namestitvenih kapacitet.

Zakon pomoč namenja tudi upravljavcem žičniških naprav. Pripadalo jim bo povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic v višini štirideset odstotkov ter fiksna nadomestila za nova smučišča od petsto do 1600 evrov.

Do predloga zakona so kritični predstavniki gospodarstva in turizma. Kot so v skupni izjavi zapisali predstavniki turizma, predlog zakona sprejemajo z ogorčenjem. »V zakonu ni razen izdaje novih bonov predvidenega praktično ničesar, kar bi lahko rešilo turistično panogo,« opozarjajo in dodajajo, da so boni le kratkoročna rešitev manjšega dela turizma. Slovenski turizem je namreč močno odvisen do tujih gostov in dolgoročnega dela, boni pa temu niso v pomoč.

Kot pravijo, brez nadaljnjega kritja fiksnih stroškov ali enkratnega dodatka za najbolj prizadeta podjetja velik del turistične dejavnosti ostaja povsem ohromljen in strukturno nesposoben za okrevanje in revitalizacijo.

Podobno kritični so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Menijo, da so iz interventnega zakona izključeni pomembni ukrepi in zato pričakujejo dopolnitev zakona. OZS predlaga, da se v zakon vključi enkratni dodatek za turizem in da se ukrep razširi na vse dejavnosti, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno oziroma oteženo vsaj tri mesece v letošnjem letu. Predlagajo tudi podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo in mesečni temeljni dohodek do konca leta, do pomoči pa naj bodo upravičeni tudi tisti, ki so davčni dolžniki postali zaradi posledic epidemije. V zvezi s subvencioniranjem regresa si želijo, da bi bil ta izplačan že junija in ne šele jeseni.

Predlagajo tudi oblikovanje t. i. devetega protikoronskega paketa, v katerega bi vključili ukrep, da bi prizadetim dejavnostim, ki so bile zaprte več kot tri mesece, izplačali nadomestilo za izpad prometa. Menijo tudi, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so poslovala uspešno, ta sredstva pa bi raje namenili v raziskave in razvoj ter nagrade zaposlenim. Predlagajo tudi podaljšanje moratorijev kreditov do aprila 2022.