Kaj predlaga gospodarstvo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 6. november 2020 / 17:59

Interesna združenja ob pripravi šestega protikoronskega paketa vladi predlagajo več ukrepov, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije med drugim tudi zamrznitev dviga minimalne plače za dve leti.

Kranj, Ljubljana – Od 24. oktobra je v veljavi t. i. peti protikoronski paket, a ob dejstvu, da so zaradi močnega drugega vala sprejeti tudi ostri ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, zaradi česar je precejšen del gospodarstva v »prostem teku«, vlada že pripravlja šesti sveženj ukrepov, k čemur jo pozivajo tudi nekatere interesne organizacije.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je tako pripravila nabor 11 ukrepov, ki jih je že poslala vladi in pristojnim ministrstvom. Kot pravijo, razmere v slovenskem gospodarstvu namreč terjajo dodatne ukrepe, ki bodo pomagali prizadetim podjetjem in posameznikom.

Na prvo mesto so postavili predlog preložitve uveljavitve določil zakona o minimalni plači. Letos minimalna plača znaša 940,58 evra in bi se morala s 1. januarjem prihodnje leto uskladiti po novi formuli, kar je po mnenju delodajalcev nesprejemljivo. V GZS predlagajo zamrznitev minimalne plače do 1. januarja 2023.

Predlagajo tudi popravke pri poroštveni shemi za nova posojila, predvsem dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva na 25 odstotkov prodaje in dvakratnik stroškov dela. Za podjetja, ki so zaradi epidemije utrpela padec prodaje, želijo 80-odstotno kritje fiksnih stroškov v primeru padca prodaje, ki je večji od 80 odstotkov, 60-odstotnega kritja v primeru padca, večjega od 60 odstotkov, ter 40- oz. 20-odstotnega kritja v primeru ustrezno nižjega padca prodaje.

Želijo si tudi ustreznih in pravočasnih ukrepov, ki bi preprečili upad razvojnih aktivnosti v podjetjih, kar je po mnenju GZS nujno za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Med ukrepi, ki bi ohranili razvojne oddelke v podjetjih, predlagajo subvencije za razvojne kadre, uvedbo raziskovalno-razvojnega vavčerja, sofinanciranje razvojnega dela v podjetjih in krepitev razvojnih oddelkov.

Spremembe predlagajo tudi pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas ter preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za delodajalce, ki zaradi ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti oz. je ta bistveno okrnjena. V GZS želijo tudi spremembe načina kritja bolniških nadomestil v času epidemije, oprostitve plačila državnih pomoči ter podaljšanja veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce. Prav tako predlagajo tudi oprostitev plačila prispevkov ter trošarine za količine neprevzetih količin energentov in več ukrepov s področja izvajanja prevozov potnikov.

Predloge poslala tudi OZS

Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je vladi poslala več predlogov, ki naj jih upošteva pri pripravi novega svežnja. Tako med drugim predlagajo, da država delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, za obrtnike in podjetnike, ki so morali svojo dejavnost omejiti ali zapreti, pa naj se ne upošteva kriterij upada prometa za dvajset odstotkov. Prav tako si želijo celotnega povračila stroška nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Ker je prejem državnih pomoči vezan na upad prometa, predlagajo uvedbo varovalke, da kriterij ne bi veljal za tiste, ki jim je bilo z odlokom onemogočeno ali omejeno delovanje. Podobno kot v GZS tudi OZS predlaga kritje fiksnih stroškov in izpada prihodkov, ureditev poroštvene sheme in zamrznitev minimalne plače vsaj za eno leto. Želijo si tudi subvencij za plačilo najemnin in odlog plačila davčnih dajatev in prispevkov. Med predlogi pa je najti tudi skrajšanje plačilnega roka neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna na osem dni in pomoč samozaposlenim in podjetjem z do štirimi zaposlenimi v gostinstvu in turizmu, ki jih javni poziv za pomoč v času epidemije ne vključuje.

Ukrepi po zgledu Avstrije

Predlogom za šesti protikoronski paket se pridružujejo tudi v drugih interesnih združenjih. V Trgovinski zbornici Slovenije tako poudarjajo, da se trgovine z neživili uvrščajo med najbolj prizadete sektorje, zato predlagajo vladi, da v šesti paket prioritetno vključi pomoč za tista podjetja, ki jim država s svojimi odloki onemogoča ali omejuje poslovanje. Dodajajo, naj se zgledujemo po primeru Avstrije oz. uveljavimo evropsko direktivo za subvencijo fiksnih stroškov, s katero se deloma nadomešča gospodarska škoda zaradi ukrepov – s poudarkom na podjetjih, ki so utrpela velike izgube. Subvencija, ki jo predlaga TZS, pa ne pomeni povračila izgubljenih prihodkov, ampak omogoča minimum za preživetje v primerih, ko je brez prihodkovnega toka treba pokriti fiksne stroške, poudarjajo v TZS.

Za odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov

Odzvali so se tudi v sekcijah frizerjev in kozmetikov pri Obrtni zbornici Slovenije, ki so opozorili predvsem na razmah dela na črno zaradi zaprtja frizerskih in kozmetičnih salonov. Zaradi dela na črno v zasebnih prostorih pa je verjetnost širjenja okužb še toliko večja. Zato so pozvali k čimprejšnjemu odprtju obeh dejavnosti. Predsednik OZS Branko Meh je dejal, da je vlada že prisluhnila nekaterim njihovim predlogom, zato upa, da bo tudi tokrat tako. Dodajajo, da v nekaterih sosednjih državah kljub slabši epidemiološki sliki teh dejavnosti niso zaprli.