Spomini na dragega Toneta

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / četrtek, 30. november 2017 / 07:40

V Tržiču negujejo spomin na rojaka dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) in delujejo naprej v njegovem povezovalnem duhu. Ob petindvajseti obletnici njegove smrti so pripravili mednarodni strokovni simpozij o njem in slavnostno akademijo, k sodelovanju pa povabili ugledna imena, povezana s Tonetom Pretnarjem.

Tržič – Dr. Tone Pretnar je bil znan po silni zagnanosti in brezkompromisni zavzetosti pri vsem, česar se je lotil. Veliko je bilo področij njegovega zanimanja, izstopajoče je bilo ukvarjanje z verzologijo, prevajanjem in literarno zgodovino. Gostiteljica sobotnega mednarodnega simpozija o njem in slavnostne akademije je bila ob podpori Občine Tržič Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič. Direktorica knjižnice Marinka Kenk-Tomazin je poudarila, da nas Tone Pretnar, čeprav ni več fizično med nami, še vedno povezuje in združuje. Živel in delal je tako, da so se ob njem ljudje počutili vredne v svoji enkratnosti in različnosti, in tudi zato je ostal tako živ, je poudarila.

Prek sobotnega dne je potekalo mednarodno strokovno srečanje pod naslovom Občutenje srca skupinskega avtorja in okrogla miza pod naslovom 25 let spominov, oboje je doživelo izjemen uspeh, vsi navzoči so izredno pohvalili celoto, tako tematsko kot organizacijsko. K besedi so bili vabljeni Pretnarjevi nekdanji sodelavci, nekdanji študentje, prejemniki Pretnarjeve nagrade in prijatelji. To je bil tudi dan spominov za Tonetovo sestro dvojčico Zvonko. Ob tej priložnosti so predstavili tematsko številko revije Jezik in slovstvo, njena odgovorna urednica izr. prof. dr. Đurđa Strsoglavec je povedala: »Ta revija je dvojna tematska. V prvem delu se posvečajo besedila položaju, pomenu, preučevanju, raziskovanju zgodnjeslovanskih jezikov, v drugem se pa posvečajo delu, povezovalni vlogi med slovenskim okoljem, kulturnim in jezikovnim, ter zahodno slovanskim, ki je zanj najbolj zaslužen Tone Pretnar kot člen, ki je predstavljal poljsko literaturo in kulturo Slovencem ter slovensko literaturo in kulturo Poljakom. Boljše priložnosti za predstavitev te številke skorajda ni in mislim, da bi tudi dragemu Tonetu Pretnarju to bilo všeč.«

Minister za kulturo Anton Peršak se Toneta Pretnarja spominja iz njunih študentskih let na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in kot je dejal, je Tone že tedaj izstopal. Sodil je med tiste študente, mnenjske voditelje, okrog katerih se profilirajo drugi študentje. Pretnarja je opisal kot človeka, ki je zelo veliko naredil tudi v medkulturnem stiku med Poljsko in Slovenijo in je bil na ta način eden tistih ljudi, ki so po lastnem nagibu delali tisto, kar si danes končno tudi evropska politika postavlja za nalogo. Bil je človek stila kot znanstvenik, izobraženec, kot Slovenec in Evropejec, tako je zapisal o njem Pretnarjev nagrajenec 2012 dddr. Evgen Bavčar. Preden je postal svetovljan, je bil izreden domoljub.

Zvečer je bila v Kulturnem centru Tržič slavnostna akademija; zadnje oktave iz Pretnarjeve monografije V sotočju Bistrice in Mošenika (Tržič v 100 oktavah in 100 slikah) je interpretirala Alenka Bole Vrabec, v nadaljevanju pa nastopila šansonjerka Vita Mavrič. Slavnostna govornika sta bila poljski veleposlanik Paweł Czerwinski in tržiški župan Borut Sajovic. Priznanje župana Občine Tržič je prejel Ivo Stropnik za ustanovitev mednarodne Pretnarjeve nagrade ter dolgoletno požrtvovalno delo iskanja in izbiranja nagrajencev in s tem širjenje spomina na Toneta Pretnarja in ugleda občine Tržič na mednarodnem nivoju. Župan Sajovic Toneta Pretnarja ni poznal osebno, a z velikim veseljem prebere kaj njegovega. Spomnil je na čudovito misel, zapisano na Pretnarjevem domu za Mošenikom v Tržiču: »Pesem se nikoli ne postara, avtor v nji je večno mlad.«