V pripravi osmi paket pomoči
Z osmim protikoronskim zakonom bo vsaj do konca aprila podaljšan ukrep subvencioniranja čakanja na delo, država bo tudi delno razbremenila delodajalce pri izplačilu višje minimalne plače.
Kranj – Vlada pripravlja že osmi protikoronski zakon (PKP8), s katerim bo podaljšala nekatere že znane in vpeljala dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19. Vsi predvideni ukrepi sicer še niso znani, sta pa tako predsednik vlade Janez Janša kot minister za delo Janez Cigler Kralj že razkrila, da vlada namerava za tri mesece podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma, ki sicer v skladu s sedmim protikoronskim zakonom velja do 31. januarja. PKP8 bo vladi tudi omogočil, da ta ukrep, ki je poleg subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ključen za ohranitev delovnih mest, še dvakrat podaljša za mesec dni. Minister Cigler Kralj je poudaril, da gre za zelo pomemben ukrep, ki ga samo v januarju uveljavlja več kot enajst tisoč delodajalcev za okoli štirideset tisoč zaposlenih. Minister je ob tem napovedal, da bodo podaljšali še nekatere druge dosedanje ukrepe.
Med nosilne ukrepe PKP8 po ministrovih besedah sodi tudi prevzem dela bremena delodajalcev pri izplačilu minimalne plače, ki se z januarjem zvišuje na 1024,24 evra bruto. Vlada s tem ukrepom, ki bo veljal do konca junija, predlaga, da se najnižja osnova za socialne prispevke zniža s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Po izračunih ministrstva za delo bi s tem delodajalce razbremenili za 40 odstotkov dviga minimalne plače. »Ta problem bomo skušali ublažiti, da naenkrat ne izgubimo na tisoče delovnih mest, ki jih v vsakem primeru potrebujemo,« je poudaril premier Janša. Delodajalci sicer predlagajo, naj država začasno prevzame celotno breme dviga minimalne plače.
Vlada v PKP8 načrtuje tudi razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter razširitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke, ki ga je uveljavil PKP7, tudi na polnoletne dijake. Do nadaljnjega ostajata v veljavi tudi mesečni temeljni dohodek in povračilo fiksnih stroškov.
Predsednik vlade Janša je še razložil, da v PKP8 še ne bo nekaterih ciljanih dodatnih ukrepov za blaženje posledic epidemije v posameznih delih gospodarstva, saj podatki za leto 2020 še niso v celoti znani. Predlogi se sicer že zbirajo, je dodal. Po Janševih besedah je Slovenija do zdaj zagotovila najdebelejšo in najširšo blazino za blaženje posledic epidemije v Evropi.