Dijaki naj sledijo svojim željam

Študijska namera ni rezultat enega pogovora s kariernim svetovalcem, ampak je proces, ki zahteva svoj čas, opozarja Vesna Smolej Vrzel iz šolske svetovalne službe Gimnazije Jesenice.

Kaj imajo danes dijaki najpogosteje pred očmi, ko se odločajo za nadaljevanje študija, oziroma kaj vpliva na njihovo izbiro posamezne študijske smeri?

»Sprejemanje pomembnih odločitev v življenju, med katere zanesljivo sodi tudi izbira študija, je kompleksen proces, pri katerem se prepleta več dejavnikov – osebnostne lastnosti dijaka, informiranost in poznavanje obstoječih študijskih programov, omejitve pri vpisu in učna uspešnost, vpliv staršev ... Naši dijaki so izbrali gimnazijo z namenom nadaljevanja šolanja oziroma študija. V štirih letih so večinoma našli svoja interesna področja in razvili svoja močna področja ter v skladu s tem izbrali nadaljnjo študijsko pot. Manjši delež dijakov ima težave, ko ugotovi, da si je z nizkimi ocenami zaprl določene študijske poti. Vendar v prvi prijavi za vpis lahko dijaki navedejo tri študijske programe, kar pomeni, da ne bodo ostali brez mesta na fakulteti, le sprejeti žal ne bodo na tisto, ki je njihova prva želja.«

Kakšno vlogo pri izbiri študija odigrajo želje in koliko pri tem dijaki tehtajo mož­nosti, da jih bo njihova izbira na koncu pripeljala tudi do zaposlitve?

»Ali si danes kdo upa napovedati, kakšen bo trg dela čez pet ali šest let, ko bodo generacije letošnjih maturantov zaključile magistrske študije? Ali si predstavljate, da bi opravljali poklic, ki vas ne veseli, zgolj zato, da bi imeli službo? Prepričana sem, da morajo dijaki slediti svojim željam, kajti po meni znanih raziskavah zadovoljstvo na poklicnem področju pomembno vpliva na zadovoljstvo na ostalih življenjskih področjih in posledično na duševno zdravje. Čeprav smo v zadnjem času priča velikemu porastu brezposelnosti med mladimi od 15. do 29. leta, večina dijakov kljub temu ohranja življenjski optimizem, kar je dobro in v tej smeri jih tudi spodbujam.«

S kom se najpogosteje posvetujejo dijaki pred dokončno odločitvijo oziroma na kakšen način zbirajo informacije o študiju?

»To bi morali vprašati njih. Kolikor vem, dijaki v skladu z mojimi usmeritvami aktivno iščejo informacije o študiju po spletnih straneh. Pomembno je, da razmislijo o sebi in o svojih osebnos­tnih lastnostih ter o tem, kaj bi v življenju radi počeli. Dijaki pridejo tudi v šolsko svetovalno službo, kjer lahko rešijo test Kam in kako. Na podlagi odgovorov dijaka na petdeset vprašanj o tem, kako mu je všeč posamezno delo, program predlaga dvajset poklicev za posameznika. Za določene dijake je rezultat le potrditev, da so se pravilno odločili, medtem ko so interesi nekaterih dijakov zelo različni. Pri njih traja svetovanje daljši čas, saj je potrebno pretehtati ponujene možnosti in priti do ožjega izbora študijskih programov.«

Kaj na splošno svetujete dijakom, ki se v teh dneh odločajo o nadaljevanju svoje študijske in karierne poti?

»Študijska namera ni rezultat enega pogovora s kariernim svetovalcem, ampak je proces, ki zahteva svoj čas. Od drugega letnika dalje se v gimnaziji pogovarjamo o pomenu karierne orientacije, preden se odločijo za določene izbirne predmete. V teh dneh jim predlagam, naj gredo na informativne dneve, naj povprašajo študente, kako poteka študij, kakšna je prehodnost med letniki, kako je z izpiti. Svetujem jim, naj še enkrat preračunajo točke in izpolnijo elektronske prijavnice na spletnih straneh vpisnih služb. Letošnja novost je, da bo možno oddati le elektronsko prijavo za vpis. V skladu z navodili ministrstva za izobraževanje, znanost in šport si je večina dijakov že priskrbela digitalne podpise.«