Romantične ulice v Šmartnem

Kje pa so letos češnje ...

Drviva Brdom naproti. Mimo Vipave in dvorca Zemono, kjer skozi okno opazujem južne obronke Trnovskega gozda. Drviva skozi Novo Gorico, kjer zapadeva v gnečo ljubljanskih registracij in s težavo prehitevava skupinice kolesarjev, ki hitijo istemu cilju naproti. In končno prispeva v Šmartno – briško mestece s strnjenimi uličicami in trdnjavskim stolpom, pred katerim se gnetejo družinice z velikimi zaboji rdečih češenj, poslednji cilj kolesarjev, ki si nabirajo novih moči in iz majic otresajo drobtinice sočne češnjeve pite, raj za malčke in vse sladkosnede, ki si v rokave brišejo sladkorne posipe zavitkov in domačih biskvitov.

Junij je čas češenj. Čas temno rdečih briških hrustavk, ki jih z Nejcem že skoraj tradicionalno kupujeva na stojnicah briških sadjarjev in na skrivaj rešujeva trpeče češnjeve veje, ki se šibijo pod težo rdečih sadežev – »rabutane« so preverjeno najslajše. A je bilo letos drugače. Množica ljudi je na tisto sobotno dopoldne pokupila še zadnje zabojčke rdečih sadežev, da sem le žalostno opazovala briške žene, ki so hitele pospravljati poslednje stojnice in med množico delile ostanke kolačev in sočnega peciva. Letošnjega pridelka je bilo očitno manj predvsem zaradi spomladanske zmrzali, ki je naredila precej škode in je zato češenj zmanjkalo že pred poldnevom, pa tudi velikih opozorilnih tabel, ki so me vsako leto zvabile v eno izmed briških sadjarstev, ni bilo opaziti, kaj šele majhnih stojnic ob cesti ali od sočnih češenj ukrivljenih vej, ki vabijo k hitri degustaciji.

Pa sva se tako raje podala v raziskovanje drugih vasic, pozabljenih in zapostavljenih, a vseeno tako zanimivih, z balkoni, ovenčanimi s cvetočimi vrtnicami, zlizanimi tlakovanimi ulicami in majhnimi cerkvami, ki so z visokimi zvoniki silile proti jasnemu poletnemu nebu. V Kozani sva si ogledala cerkev sv. Hieronima in nadaljevala pot do Medane – središča dobre hrane in še boljšega vina, kjer sva do poznega popoldneva sedela ob kozarcu sladkega vina in občudovala razgibane valove vinogradov, ki so se vili daleč proti morju.

Češnje pa še vseeno niso bile pozabljene in tako sva na po poti nazaj še z zadnjim upanjem poizvedovala za morebitnimi skritimi zalogami, a so sadjarji le nemočno odkimavali z glavami in nama ponudili dober razlog, da se prihodnji konec tedna ponovno pripeljeva v Brda. A mi neučakanost in želja nista dali miru in tako sedim pred računalnikom, obujam spomine na grenko-sladki konec tedna in se mastim z ogromno skledo češenj, ki sem jih na koncu kupila od prijaznega fanta na eni izmed stojnic v Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 26. december 2016 / 12:49

Za Trstom in Celovcem še Dunaj

Slovenska knjižna središča v sosednjih državah so nov način promocije slovenščine, slovenske knjige in Slovenije v sosednjih državah.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...