Romantične ulice v Šmartnem

Kje pa so letos češnje ...

Drviva Brdom naproti. Mimo Vipave in dvorca Zemono, kjer skozi okno opazujem južne obronke Trnovskega gozda. Drviva skozi Novo Gorico, kjer zapadeva v gnečo ljubljanskih registracij in s težavo prehitevava skupinice kolesarjev, ki hitijo istemu cilju naproti. In končno prispeva v Šmartno – briško mestece s strnjenimi uličicami in trdnjavskim stolpom, pred katerim se gnetejo družinice z velikimi zaboji rdečih češenj, poslednji cilj kolesarjev, ki si nabirajo novih moči in iz majic otresajo drobtinice sočne češnjeve pite, raj za malčke in vse sladkosnede, ki si v rokave brišejo sladkorne posipe zavitkov in domačih biskvitov.

Junij je čas češenj. Čas temno rdečih briških hrustavk, ki jih z Nejcem že skoraj tradicionalno kupujeva na stojnicah briških sadjarjev in na skrivaj rešujeva trpeče češnjeve veje, ki se šibijo pod težo rdečih sadežev – »rabutane« so preverjeno najslajše. A je bilo letos drugače. Množica ljudi je na tisto sobotno dopoldne pokupila še zadnje zabojčke rdečih sadežev, da sem le žalostno opazovala briške žene, ki so hitele pospravljati poslednje stojnice in med množico delile ostanke kolačev in sočnega peciva. Letošnjega pridelka je bilo očitno manj predvsem zaradi spomladanske zmrzali, ki je naredila precej škode in je zato češenj zmanjkalo že pred poldnevom, pa tudi velikih opozorilnih tabel, ki so me vsako leto zvabile v eno izmed briških sadjarstev, ni bilo opaziti, kaj šele majhnih stojnic ob cesti ali od sočnih češenj ukrivljenih vej, ki vabijo k hitri degustaciji.

Pa sva se tako raje podala v raziskovanje drugih vasic, pozabljenih in zapostavljenih, a vseeno tako zanimivih, z balkoni, ovenčanimi s cvetočimi vrtnicami, zlizanimi tlakovanimi ulicami in majhnimi cerkvami, ki so z visokimi zvoniki silile proti jasnemu poletnemu nebu. V Kozani sva si ogledala cerkev sv. Hieronima in nadaljevala pot do Medane – središča dobre hrane in še boljšega vina, kjer sva do poznega popoldneva sedela ob kozarcu sladkega vina in občudovala razgibane valove vinogradov, ki so se vili daleč proti morju.

Češnje pa še vseeno niso bile pozabljene in tako sva na po poti nazaj še z zadnjim upanjem poizvedovala za morebitnimi skritimi zalogami, a so sadjarji le nemočno odkimavali z glavami in nama ponudili dober razlog, da se prihodnji konec tedna ponovno pripeljeva v Brda. A mi neučakanost in želja nista dali miru in tako sedim pred računalnikom, obujam spomine na grenko-sladki konec tedna in se mastim z ogromno skledo češenj, ki sem jih na koncu kupila od prijaznega fanta na eni izmed stojnic v Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 13. december 2007 / 07:00

Tudi letos žive jaslice v ledu v Mlačci

Mojstrana - Konec decembra bodo v soteski Mlačca pri Mojstrani spet zaživele žive jaslice v ledu. Mojster ledu Pavel Skumavc že več tednov ustvarja ledene slapove, igralci...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Vrtičkarsko živahna jesen

Pridelke z vrta spravljamo le v lepem vremenu, saj morajo biti vrtnine suhe. Če želimo, da bo spomladi vrt oživel v barvah narcis, zvončkov, tulipanov ..., je zdaj čas za sajenje čebulnic.

Komenda / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Zgodbe komendskih dreves

V sredo so v Komendi odprli učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves.

Šenčur / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Gasilski državni podprvaki iz Trboj

Kranj – Prejšnjo soboto je bilo v Gorici pri Slivnici 20. državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi mladinci in pionirji iz PGD Trboje. V kategoriji mladi...

Kranj / sreda, 27. september 2017 / 18:45

Tlake v mestu bodo prenovili

Kranj – »Tlaki na Maistrovem trgu v Kranju so ponekod odstopljeni, nekatere plošče so odkrušene in predvsem pozimi predstavljajo nevarno podlago za pešce. Razlogi za to so različni, od podvrženosti...

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:44

Po čem večno hrepenimo

»Najhujša bolezen na svetu ni gobavost ali tuberkuloza, temveč zavrženost, zapuščenost in pozabljenost. Največja revščina ni živeti s praznim želodcem, temveč to, da od nikogar nisi ljubljen in zaž...