Kranjski Demos išče zgodovino

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / / 12:01

V Kranju bi radi po zgledu zbornika Demos na Kamniškem raziskali in javnosti predstavili delovanje združene opozicije Demos v Kranju. S tem namenom je lani nastal študijski krožek Kranjski Demos, ki ga vodi zgodovinar Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja.

Kranj – K sodelovanju je povabil tiste, ki so ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja delovali v strankah združene opozicije Demos, ki razpolagajo z dokumenti iz tistega časa in lahko z lastnim pričevanjem pomagajo zapisati zgodovino časa, ko se je priprav­ljalo osamosvajanje slovenske države. Tako sodelujejo: Ivo Bizjak, Florjan Bulovec, Franc Čebulj, Branko Grims, Vitomir Gros, Darko Jarc, Miro Kozelj, Peter Metlikovič, Vlasta Sagadin, Andrej Šter, Andreja Valič Zver, Peter Vencelj. Večina njih se je udeležila srečanja, na katerem so se prejšnji teden dogovorili o tem, kako bodo zbrali gradiva, potrebna za publikacijo o kranjskem Demosu.

Kot eden prvih virov, ki kaže na nastanek Demosa v Kranju, služijo podpisi v podporo odboru za varstvo človekovih pravic, ki so ga konec osemdesetih let osnovali v obrambo četverici obtoženih na vojaškem procesu: Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Več tisoč podpisnikov je namreč iz Kranja, je povedal Jože Dežman. Sledijo zapisniki, ki kažejo na nastanek posameznih opozicijskih strank: Slovenske demokratične zveze, Slovenske kmečke zveze, Slovenske obrtniške stranke, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske zveze Slovenije in Zelenih Slovenije. Vse te so se združile v Demos, združeno opozicijo na državni ravni, pa tudi v Kranju, kjer so začeli na potrebo po demokratizaciji opozarjati z javnimi tribunami, prireditvami, plakati, sporočili za javnost in medijskimi nastopi. Med slednjimi je Dežman omenil tudi vlogo Gorenjskega glasa, ki je takrat objavljal pogovore z vidnimi člani Demosa, v okviru časopisa pa je takratna opozicija izdajala tudi prilogo Demokracija. Cilj vsega tega delovanja so bile volitve. »Spremembo oblasti bomo skušali doseči na miren način, brez nasilja,« je glavno sporočilo in najvišji dosežek tistega časa, je prepričan vodja študijskega krožka. Dokumente, ki še pričajo o tistem obdobju, hranijo posamezni akterji, a vsi skupaj ugotavljajo, da jih je malo, manjka zlasti fotografskega gradiva, ki bi slikovito predstavil to spomina in zapisa vredno obdobje. S svojo takratno aktivnostjo se je Demos jasno zapisal v zavest ljudi. Javne tribune z uglednimi ljudmi so največkrat potekale kar v dvoranah kranjske občinske skupščine. »Oblast se rešuje tam, kjer je doma,« so besede Andreja Štera, a vsi udeleženci krožka so ob tem menili, da si pri takratni oblasti pravice do tovrstnih zborovanj ni bilo lahko izboriti.

Zbornik o kranjskem Demosu naj bi vseboval tudi predvolilno in volilno gradivo. Udeležencem krožka se zdi pomemben dogodek Demosov gorenjski shod 21. marca 1990 na takratnem kranjskem Titovem trgu, o katerem po besedah Florjana Bulovca obstaja video posnetek. Tudi ta bo dragoceno pričevanje o začetkih kranjskega Demosa. In tudi o volitvah, republiških in občinskih, ki so takrat Demosu prinesli zmago: v Kranju so Demosove stranke dosegle 53,3 odstotka glasov, v republiško skupščino pa so bili iz Kranja izvoljeni Ivo Bizjak, Vitomir Gros (zbor občin), Rudi Šeligo, Franc Golja (družbeno-politični zbor), Vlasta Sagadin, Ivan Štular, Franc Erce, Janez Remškar in Andrej Šter (zbor združenega dela).

O tem, kako je nastajala knjiga o Demosu na Kamniškem, pa je članom krožka v Kranju podrobneje predstavil Igor Podbrežnik.