Dedič bo lahko samo eden

Predlog zakona o agrarnih skupnostih bo do 7. februarja v javni obravnavi. Pomembna novost je uveljavitev pravila enega dediča.

Kranj – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je osnovna izhodišča zakona oktobra in novembra predstavilo na pogovorih v Hrpeljah, v Ratečah in na Lukovici, ob koncu leta pa je predlog zakona dalo v javno obravnavo, ki bo trajala do 7. februarja. Agrarna skupnost tudi po predlaganem zakonu ni prav­na oseba, ampak družba civilnega prava, to je premoženjska skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki preko organov skupnosti upravljajo in razpolagajo z nepremičnim premoženjem. Člani so lahko samo solastniki in skupni lastniki premoženja, zakon pa predvideva tudi pridružene člane. Doslej je bilo za sklepanje najemne ali zakupne pogodbe, za ustanovitev služnosti, za pridobitev gradbenega dovoljenja in za odločanje o drugih poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem, treba pridobiti soglasje vseh članov, po predlaganem zakonu o tem odloča občni zbor z navadno večino, pri čemer je število glasov, ki pripada posameznemu članu, v sorazmerju z velikostjo njegovega deleža na premoženju.

Zapuščina brez dediča last sklada

Da bi preprečili nadaljnje povečevanje števila članov agrarnih skupnosti in s tem tudi drobljenje zemljišč, zakon predvideva posebno ureditev po pravilu enega dediča. V primeru, da je več dedičev istega dednega reda, ima pri dedovanju prednost tisti, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči, nato dedič s stalnim prebivališčem na območju občine oz. krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost, in kot tretji po vrsti dedič, ki ga določi sodišče. Zapuščina brez dedičev postane lastnina sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ta pa solastniški delež odstopi v brezplačno upravljanje članom agrarnih skupnosti.

Omejitve pri prodaji deležev

Nekatere omejitve veljajo tudi v pravnem prometu. Premoženja agrarne skupnosti ni možno fizično deliti oz. prodajati posameznih parcel, izjema je prodaja stavbnih zemljišč in zemljišč za potrebe gradnje javne infrastrukture, prodaja vseh zemljišč v primeru prenehanja agrarne skupnosti in prodaja na podlagi odločbe držav­nega organa. Člani lahko kupijo nepremičnino, če takšno odločitev sprejme občni zbor z dvetretjinsko večino glasov. Pri prodaji solastniškega deleža lahko uveljavljajo predkupno pravico upravičenci po naslednjem vrstnem redu: vsi člani – v primeru, če tako odloči občni zbor z dvetretjinsko večino, posamezni član (solastnik), pridruženi član, kupec iz občine, kjer leži agrarna skupnost, ter sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Denarni znesek, ki ga agrarna skupnost zasluži pri upravljanju in razpolaganju s premoženjem, lahko porablja le za plačilo stroškov in obveznosti, za razvoj (urejanje planine, poti itd.) in za tekoče delovanje.

Občni zbor lahko odloča tudi o prenehanju agrarne skupnosti, v tem primeru se ta lahko preoblikuje v pravno osebo ali pa sodišče solastnino in skupno lastnino razdeli med člane.