V gozdu se čas ustavi

V Hiši kulture na Gorenjskem glasu je bilo zanimivo in dobro obiskano predavanje o gozdni terapiji.

Kranj – V novo terapevtsko metodo – gozdno terapijo sta se poglobila in jo predajata naprej diplomirana inženirja gozdarstva Tannja Yrska in Jakob Šubic iz Zavoda PraNa iz Preddvora. »Gozd mi daje topel objem za vsakršne občutke, ki jih med hojo lahko v miru predelam,« je besede osmislila Tannja Yrska, Jakob Šubic pa je po temeljitem premisleku v tišini dejal: »Meni gozd pomeni mir, tišino, brezčasnost. Gozd je referenca za tisto, kar je res dobro, najboljše. Prav to poskušam začutiti tudi, ko sem med ljudmi. Saj v življenju gre za to, da čutiš.« Predavatelj se je tudi zgodovinsko ozrl v bogastvo in pestrost slovenske gozdne pokrajine, v pranaravo, ki jo še vedno lahko občudujemo v določenih okoljih, npr. kočevskih gozdovih.

»Tiste misli in ideje, ki se nam porajajo v gozdu, so prave,« sta prepričano povedala predavatelja, Tannja Yrska je dodala, da ji je prav gozd, ne teorija na fakulteti, pokazal, kako se živi. Gozdu pa sta dodala še eno dimenzijo, to je gozd kot učni prostor. Sodelujeta v evropskem projektu Gozd in podeželje – odprto učno okolje mladih. Razvijata gozdne vrtce in vzgojiteljice spodbujata, da otroke čim večkrat peljejo v gozd. S to idejo želita navdušiti tudi učitelje, da bi tudi gozd postal učni prostor za šolske predmete. »V gozdu se dogaja veliko zanimivega, otroci v gozdu zaživijo, znajo uvideti celoto gozda. Tudi kot gozdar – če se vrnem na poklic – moraš videti celoto. Drevo že izmeriš, kaj pa drugo? Zato pravim: hodi in opazuj,« je izpostavil Jakob Šubic.

Že reden sprehod po gozdu blagodejno vpliva na imunski sistem. Predavatelja sta naštela kar nekaj prednosti: »Sprošča se mišična napetost, urav­nava se krvni sladkor, redno obiskovanje gozda lahko pomaga zniževati riziko psihosomatskih obolenj …« In vdihuje se zrak, ki je poln eteričnih olj. Nekaj obiskovalcev je sicer imelo pomislek, ali bi se sploh odpravili v gozd zaradi številnih klopov, prenašalcev bolezni. Jakob Šubic je hudomušno odgovoril, da si zapoje Kekčevo pesem in odžene klope, slišati je bilo tudi, da je človeški strah tisti, ki nase vabi klope. Kakorkoli, vsak mora o tem premisliti pri sebi, Tann­ja Yrska in Jakob Šubic med ljudi z gozdno terapijo prenašata drugačne vrste sporočilo, to je sproščenost in umirjenost človeka v druženju z naravo: »V gozdu je zrak drugačen, pameten, tla so mehka. Čas se med stoletnimi drevesi ustavi, prostor raztegne. Miselni tok se umirja, morda celo razblini. Gozd je najbolj razvit kopenski ekosistem. Je staroselec, ki preprosto ve, kako živeti.«