Ustavno sodišče razveljavilo vladne odloke

Policijska ura in prepoved zbiranja neustavni

Del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, je v neskladju z ustavo, zato so neustavni tudi vladni epidemiološki odloki, s katerimi je uvedla policijsko uro ter prepoved zbiranja in prehajanja občinskih meja, je odločilo ustavno sodišče. Z objavo ustavne odločbe so ustavljeni vsi odprti postopki zaradi kršenja teh vladnih odlokov, prav tako nikomur, ki je bil kaznovan zaradi kršenja teh omejitev, a globe še ni plačal, te ne bo treba poravnati. Tisti, ki so globo že plačali, pa denarja ne bodo mogli zahtevati nazaj. Ustavno sodišče je razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalstva, neustavni, saj je imela vlada pri tem prevelika pooblastila in postavljenih premalo varovalk, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje v zakonu o nalezljivih boleznih odpraviti v dveh mesecih, do tedaj pa se ustavno sporne določbe zakona uporabljajo še naprej. Kot so zapisali na ustavnem sodišču, so tako odločili, da bi zavarovali zdravje in življenje ljudi, ki bi lahko bila zaradi odsotnosti zakonske podlage v prihodnje ogrožena. Dodali so, da je bil s tem preprečen nastanek še hujšega protiustavnega stanja.

Neuspela razrešitev Zorčiča in protest

Koaliciji minuli petek tudi v drugem poskusu ni uspelo razrešiti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, saj je za razrešitev glasovalo 45 poslancev, eden premalo, dva pa sta se vzdržala. Poslanci opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB ter nepovezani poslanci, med katerimi je po odhodu iz poslanske skupine SMC tudi Zorčič, so glasovanje obstruirali. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je ob tem napovedal, da bodo poskusili tudi še tretjič, medtem ko Zorčič meni, da bi bila najboljša možnost predčasne volitve. Opozicija tudi poudarja, da je petkovo glasovanje pokazalo, da vlada Janeza Janše v državnem zboru nima absolutne večine. Glasovanje v državnem zboru je sicer sovpadalo z začetkom petkovih protivladnih protestov v Ljubljani, ki se jih je po oceni policije udeležilo več tisoč ljudi, medtem ko pobudniki protesta pravijo, da se je v prestolnici zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so zahtevali odstop vlade in predčasne volitve. Protestniki so sicer po začetnem zbiranju na Prešernovem trgu in okoliških ulicah zasedli križišče Celovške in Tivolske ceste ter tako za nekaj ur povsem ustavili promet. Trg republike pred parlamentom, kjer so protesti potekali doslej, je bil namreč deloma zagrajen, prav tako je policija zaprla Gregorčičevo ulico, kjer je kabinet predsednika vlade.

Odstopila pravosodna ministrica

Vlada je minuli četrtek po več mesecih odlašanja odločila, da se ne bo seznanila z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, temveč je ministrstvu za pravosodje naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Vlada je svojo odločitev, zaradi katere je takoj odstopila pravosodna ministrica Liljana Kozlovič, obrazložila, da Državnotožilski svet ni oblikoval dovolj velike liste kandidatov oziroma za vsako tožilsko mesto po tri kandidate. Državnotožilski svet je ta teden sporočil, da gre za nezakonito ravnanje vlade, zato bo Državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa.

Posvet slovenske diplomacije

Na Brdu pri Kranju je v začetku tedna potekal letni posvet slovenske diplomacije, ki je bil posvečen predvsem predsedovanju Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta. Zbrane diplomate sta nagovorila tudi predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Anže Logar. Pahor je pozval h krepitvi proevropskih idej in da predsedovanje Svetu EU opravimo z zrelostjo, sodelovanjem in odgovornostjo. »Naši ljudje si želijo, da bi s predsedovanjem Svetu EU Slovenija svoj ugled okrepila. Vsekakor ne storila ničesar, kar bi ta ugled, ki smo ga trdo, skupaj z vami, gradili v zadnjih tridesetih letih, rahljalo,« je dejal. »Naslednji meseci bodo za vse nas zelo zahtevni,« pa je ocenil Logar, ki sicer meni, da je Slovenija na predsedovanje dobro pripravljena, zato se morajo na posvetu predvsem pogovoriti, kako udejanjiti slovenske poglede in zaveze iz strategije o zunanji politiki in programa predsedovanja ter kako izboljšati izplen slovenskega predsedovanja.