Palovčanovi »šuštarji« praznujejo

Zaplotnikova oziroma Palovčanova čevljarska delavnica iz Tržiča je v soboto praznovala sto štirideset let delovanja.

Tržič – Tržiške rokodelce je, tako pravijo zgodovinarji, opisoval že Valvazor. Obrt je cvetela. Tržičani so služili vsakdanji kruh v kovaških delavnicah, strojili so ovčje in kozje kože in pletli izvrstne nogavice. Sredi 19. stoletja so prevzeli glavno vlogo čevljarji. Družinske delavnice so se širile in dvignile Tržič med najbolj ugledne čevljarske oziroma »šuštarske« kraje v Sloveniji.

Med najstarejše tržiške čevljarske delavnice sodi Palovčanova oziroma Zaplotnikova s Cimpra nad Tržičem, ob stari ljubeljski cesti. Maja leta 1881 jo je ustanovil Ivan Zaplotnik - Palovčan, o čemer priča ohranjeno spričevalo. Ivana je nasledil sin Janez, rojen leta 1899, ki je marca leta 1917 prejel spričevalo, da je »izučen in sposoben čevljarski pomočnik«. V spričevalo, ki ga je podpisal tudi tedanji tržiški župan Franc Ahačič, so zapisali, da se je »imenovani Janez Zaplotnik ves čas učenja vedel verno, marljivo in nravno in si je prisvojil potrebno obrtniško znanost in zadovoljnost«. Po Janezovi poti je stopal njegov najmlajši sin Viktor, ta pa je predal vajeti Palovčanove delavnice sinu Romanu in njegovemu sinu Žigu, ki v okviru podjetja Roal ob Viktorjevih izkušnjah uspešno nadaljujeta Palovčanovo čevljarsko tradicijo. Roman, ki je s soprogo Albino gospodar Palovčanove domačije na Cimpru, je poskrbel, da se »šuštarska« zapuščina hiše, ki povezuje pet rodov, ni pozabila. Skrbno in odgovorno, tudi s pomočjo Tržiškega muzeja, je zbral vse, kar je našel o 140-letni zgodovini hišne obrti in jo postavil na ogled vsakomur, ki obišče delavnico.

Jubilejno srečanje je bilo v soboto pri Smuku v Retnjah. Povabljenci so se seznanili z zgodovino Zaplotnikove delavnice in s primerki izdelkov, ki so jih naredili rodovi Palovčanovih »šuštarjev«.