Trije rodovi Palovčanovih čevljarjev: od leve najmlajši Žiga, najstarejši Viktor in njegov sin Roman

Palovčanovi »šuštarji« praznujejo

Zaplotnikova oziroma Palovčanova čevljarska delavnica iz Tržiča je v soboto praznovala sto štirideset let delovanja.

Tržič – Tržiške rokodelce je, tako pravijo zgodovinarji, opisoval že Valvazor. Obrt je cvetela. Tržičani so služili vsakdanji kruh v kovaških delavnicah, strojili so ovčje in kozje kože in pletli izvrstne nogavice. Sredi 19. stoletja so prevzeli glavno vlogo čevljarji. Družinske delavnice so se širile in dvignile Tržič med najbolj ugledne čevljarske oziroma »šuštarske« kraje v Sloveniji.

Med najstarejše tržiške čevljarske delavnice sodi Palovčanova oziroma Zaplotnikova s Cimpra nad Tržičem, ob stari ljubeljski cesti. Maja leta 1881 jo je ustanovil Ivan Zaplotnik - Palovčan, o čemer priča ohranjeno spričevalo. Ivana je nasledil sin Janez, rojen leta 1899, ki je marca leta 1917 prejel spričevalo, da je »izučen in sposoben čevljarski pomočnik«. V spričevalo, ki ga je podpisal tudi tedanji tržiški župan Franc Ahačič, so zapisali, da se je »imenovani Janez Zaplotnik ves čas učenja vedel verno, marljivo in nravno in si je prisvojil potrebno obrtniško znanost in zadovoljnost«. Po Janezovi poti je stopal njegov najmlajši sin Viktor, ta pa je predal vajeti Palovčanove delavnice sinu Romanu in njegovemu sinu Žigu, ki v okviru podjetja Roal ob Viktorjevih izkušnjah uspešno nadaljujeta Palovčanovo čevljarsko tradicijo. Roman, ki je s soprogo Albino gospodar Palovčanove domačije na Cimpru, je poskrbel, da se »šuštarska« zapuščina hiše, ki povezuje pet rodov, ni pozabila. Skrbno in odgovorno, tudi s pomočjo Tržiškega muzeja, je zbral vse, kar je našel o 140-letni zgodovini hišne obrti in jo postavil na ogled vsakomur, ki obišče delavnico.

Jubilejno srečanje je bilo v soboto pri Smuku v Retnjah. Povabljenci so se seznanili z zgodovino Zaplotnikove delavnice in s primerki izdelkov, ki so jih naredili rodovi Palovčanovih »šuštarjev«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 28. november 2016 / 13:01

Prazno krožišče

Tudi na Gorenjskem imamo že veliko krožnih križišč, na otočkih sredi njih pa pravcate skulpture, nekakšne spomenike domačim občinam. Eden redkih, ki ostaja prazen, je otok v montažnem krožišču v St...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:41

Problemi slepih in slabovidnih

Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj so se pred današnjim Mednarodnim dnevom bele palice, 15. oktobrom, sprehodili po Kranju. Vprašali smo jih, kako se soočajo s težavam...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:40

Vse večje povpraševanje po certificiranem lesu

V Sloveniji se je doslej v certifikacijo gozdov po shemi PEFC vključilo več kot 1100 lastnikov, ki imajo v lasti 286 tisoč hektarjev gozdov.

Kultura / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 19:39

Spomin na Janeza Juvana

V Mestni knjižnici Kranj je bil ob prvi obletnici smrti literarni večer o Janezu Juvanu (1936–2017).

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:40

Kam z viški jabolk in hrušk

Narava nam je letošnjo sezono podarila obilo jabolk in hrušk. Pridelek je lahko za ozimnico, a kako še uporabiti viške jabolk in hrušk, ki jih bomo lahko uživali čez zimo in spomladi? Nekaj nasvetov j...

GG Plus / ponedeljek, 15. oktober 2018 / 16:39

Kranjska klobasa 2025

Javna sporočila o tem, da bo Kranj kandidiral za evropsko prestolnico kulture leta 2025, malo povedo o vsebinah in ambicijah te pobude.