Trije rodovi Palovčanovih čevljarjev: od leve najmlajši Žiga, najstarejši Viktor in njegov sin Roman

Palovčanovi »šuštarji« praznujejo

Zaplotnikova oziroma Palovčanova čevljarska delavnica iz Tržiča je v soboto praznovala sto štirideset let delovanja.

Tržič – Tržiške rokodelce je, tako pravijo zgodovinarji, opisoval že Valvazor. Obrt je cvetela. Tržičani so služili vsakdanji kruh v kovaških delavnicah, strojili so ovčje in kozje kože in pletli izvrstne nogavice. Sredi 19. stoletja so prevzeli glavno vlogo čevljarji. Družinske delavnice so se širile in dvignile Tržič med najbolj ugledne čevljarske oziroma »šuštarske« kraje v Sloveniji.

Med najstarejše tržiške čevljarske delavnice sodi Palovčanova oziroma Zaplotnikova s Cimpra nad Tržičem, ob stari ljubeljski cesti. Maja leta 1881 jo je ustanovil Ivan Zaplotnik - Palovčan, o čemer priča ohranjeno spričevalo. Ivana je nasledil sin Janez, rojen leta 1899, ki je marca leta 1917 prejel spričevalo, da je »izučen in sposoben čevljarski pomočnik«. V spričevalo, ki ga je podpisal tudi tedanji tržiški župan Franc Ahačič, so zapisali, da se je »imenovani Janez Zaplotnik ves čas učenja vedel verno, marljivo in nravno in si je prisvojil potrebno obrtniško znanost in zadovoljnost«. Po Janezovi poti je stopal njegov najmlajši sin Viktor, ta pa je predal vajeti Palovčanove delavnice sinu Romanu in njegovemu sinu Žigu, ki v okviru podjetja Roal ob Viktorjevih izkušnjah uspešno nadaljujeta Palovčanovo čevljarsko tradicijo. Roman, ki je s soprogo Albino gospodar Palovčanove domačije na Cimpru, je poskrbel, da se »šuštarska« zapuščina hiše, ki povezuje pet rodov, ni pozabila. Skrbno in odgovorno, tudi s pomočjo Tržiškega muzeja, je zbral vse, kar je našel o 140-letni zgodovini hišne obrti in jo postavil na ogled vsakomur, ki obišče delavnico.

Jubilejno srečanje je bilo v soboto pri Smuku v Retnjah. Povabljenci so se seznanili z zgodovino Zaplotnikove delavnice in s primerki izdelkov, ki so jih naredili rodovi Palovčanovih »šuštarjev«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 28. februar 2020 / 07:00

Lasten otok, na koncu pa ...

V KUD Valentin Kokalj na Visokem so nam letos postregli s tragikomedijo Prah madžarskega avtorja Györgyja Spira v režiji Aleša Kranjca. V igri blestita Vesna Čulig in Frenk Kranjec.

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 11. september 2007 / 07:00

Slovenijo obiskal Romano Prodi

Brdo pri Kranju - Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji je bil v nedeljo in včeraj italijanski premier Romano Prodi. Že v nedeljo je predsednik sveta ministrov republike Itali...

Preddvor / torek, 11. september 2007 / 07:00

Preddvor že drugič dobil lekarno

Od prejšnjega tedna v Preddvoru spet deluje lekarna, čeprav je zasebnica, ki jo je odprla pred osmimi leti, spomladi vrnila koncesijo.

Žiri / torek, 11. september 2007 / 07:00

Denar za ohranjanje podeželja

Žiri - Občina Žiri je 31. avgusta objavila javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2007. »Gre za običajen vsakoletni...

Zanimivosti / torek, 11. september 2007 / 07:00

Andrejoni izvirajo iz Gorenje Žetine

Visoko - Kozolec ob Tavčarjevem dvorcu na Visokem je gostil rodbino Andrejon. »Ponavadi se srečujemo samo na pogrebih, kar je premalo, hkrati pa smo organizatorji želeli, da se s...

Kronika / torek, 11. september 2007 / 07:00

Nenadoma v levo

Rateče - V soboto nekaj pred poldnevom se je v križišču v Ratečah zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili huje ranjeni dve osebi. Policija poroča, da je 51-letni italijanski...