Kranjska klobasa 2025

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (37)

Javna sporočila o tem, da bo Kranj kandidiral za evropsko prestolnico kulture leta 2025, malo povedo o vsebinah in ambicijah te pobude.

Pred kratkim smo potovali v Matero v Italiji, ki bo evropska prestolnica kulture 2019. V projektu želijo združiti deželo Bazilikata z dvema provincama in 131 občinami. Ta meri kakih deset tisoč kvadratnih kilometrov (torej skoraj pol Slovenije) in ima blizu šeststo tisoč prebivalcev.

Sasi di Matera je središče dogajanja, Sasi in park podzemnih cerkva je bil leta 1993 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Temeljni projekt Matere 2019 je šola oblikovanja, ki je sistemsko orodje za razvijanje lokalnih veščin, kjer je učenje proces ustvarjalne menjave med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Prostor, kjer se lahko vsak uči od vsakogar v vzdušju vzajemne obogatitve. Šola pripravlja prizorišča, osvetlitve, urbano pohištvo, začasne strukture. Na odprtju bodo nastopile »pleh muske« vseh dosedanjih 27 evropskih prestolnic kulture.

Če bi vzpostavljali glasbene primerjave, bi prav gotovo gorenjska prestolnica kulture zaslužila celoletni predstavitveno-prireditveni cikel Avsenikove glasbe, »oberkrajnerjev« kot največjega gorenjskega izvoznega kulturnega dosežka. Morda kar v Begunjah?

Na drugi strani bi lahko Kranj vzpostavil svetovno razsežnost Prešernovega mesta kot festival umetniške besede in umetniških zvrsti kar skozi Prešernove nagrajence, nadaljevanja prevodov Prešerna, se morda spomnil tudi preganjanih in izključenih slovenskih umetnikov. Pa tudi druge domače sile bi lahko ustvarjale in se predstavile.

Slovensko duhovno kulturo Gorenjska zaznamuje tako z Marijo Pomagaj na Brezjah kot s slovenskimi škofi, ki so skoraj od prvega do zadnjega Gorenci.

Imamo Triglavski narodni park in naš odnos do narave kot kulturno znamenitost – spet od ljudske kulture do alpinizma, od političnih bojev in bojev za meje do ljubeče ustvarjalne povezanosti nacije s simbolom.

V razstavi o gospodih in tovariših smo spregovorili o ljudeh, ki so drug za drugim oblikovali Gorenjsko kot vodilno jugoslovansko kapitalistično in socialistično industrijsko silo. Vzpostavili bi lahko svetovni dialog o im/potenci samoupravljanja z Ljubom Sircem kot vodilno svetovno kritiško avtoriteto.

Seveda pa imamo kulturno-kulinarične adute, ki bi lahko zaznamovali kranjsko pobudo 2025. Potica in kranjska klobasa bi bili lahko okrepljena atrakcija. Da o kranjskih čbelicah in strdi niti ne govorimo …

Seveda pa bi se morali najprej dogovoriti, kaj nam Gorenjska danes sploh pomeni!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 17. september 2007 / 07:00

Prenos pogodb na Prvo osebno zavarovalnico

Ljubljana - Prva pokojninska družba bo še ta mesec z dovoljenjem agencije za zavarovalni nadzor prenesla vse pogodbe o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju na Prvo ose...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Baltič ni več trener blejskih odbojkarjev

Iz vodstva moštva ACH Volley so danes sporočili, da so prekinili sodelovanje z dosedanjim glavnim trenerjem ekipe Dragutinom Baltičem.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Po gradu smo se otroci vozili s kolesi

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, najstarejši še živeči vnuk pisatelja Janka Kersnika in lastnik gradu Brdo, jutri praznuje svoj devetdeseti rojstni dan.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Ni se nam več treba boriti golih rok

Obrambni minister Karl Erjavec te dni v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu gosti kolege ministre evropskih držav.

Splošno / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Vprašanja in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Tako na Kosovu kot na Koroškem

Zdi se, da si v tem težkem času za Srbe med Slovenci skoraj nihče ne postavlja vprašanja (vsaj na glas ne), ki je več kot na mestu: jim lahko ob izgubi Kosova pomagamo še drugače, kot da jim (s figo v...