Kam z viški jabolk in hrušk

Narava nam je letošnjo sezono podarila obilo jabolk in hrušk. Pridelek je lahko za ozimnico, a kako še uporabiti viške jabolk in hrušk, ki jih bomo lahko uživali čez zimo in spomladi? Nekaj nasvetov je podelila Vanja Šubic, učiteljica strokovnih modulov živilstva v srednji šoli Biotehniškega centra Naklo.

Naklo – Vanja Šubic svetuje jabolčni sok, ki mu s pasterizacijo podaljšamo rok trajanja in ga ustekleničenega lahko pijemo še čez celo zimo in v pomlad: »Le da v gospodinjstvih običajno nimamo preš za stiskanje, zato jabolka v ta postopek peljemo h kmetom, ki prešo imajo. Z nekaterimi se lahko dogovorite, da vam jabolka po prešanju še pasterizirajo in ustekleničijo, lahko pa se tega lotite tudi doma. Pasterizacija na gospodinjski način pomeni, da jabolčni mošt segrejete na štedilniku na temperaturo nad osemdeset stopinj Celzija, z vročim moštom napolnite steklenice povsem do vrha, jih zaprete in takoj položite v vodoravni položaj za dve minuti, da se pasterizirajo še pokrovčki, in steklenice čim prej ohladite.« Iz jabolčnega mošta lahko naredite tudi domač jabolčni kis. »Mošt vlijete v posodo, dodate kvasovke, posodo zaprete, namestite vrelno veho in mošt prepustite alkoholnemu vrenju. Kvasovke dobite v kmetijskih trgovinah; lahko bi šlo sicer tudi brez njih, vendar okus ni tako čist. Počakate nekaj tednov, da mošt prevre oziroma da kvasovke sladkor prevrejo v alkohol. Mošt zatem pretočite v drugo posodo, ki pa mora biti odprta oziroma pokrita samo z zračno tkanino, da še vedno prepušča zrak, vinske mušice pa na nastajajoči kis ne morejo. Zračnost je pomembna, ker ocetno kislinska fermentacija poteka le v prisotnosti kisika. Fermentacija bi v idealnih razmerah morala potekati na tridesetih stopinjah Celzija, česar v tem letnem času ne moremo zagotoviti, zato proces nastajanja kisa traja nekoliko dlje, a naj temperatura ne pade pod deset stopinj. Ne priporočam pa, da za izdelavo kisa uporabljate krhljana jabolka, namočena v vodi, ker je potem kisline tako malo, da že tvegate kvar kisa,« je opozorila Šubičeva.

Odlični so tudi krhlji

Iz jabolk so odlični tudi krhlji, olupljeni ali ne. Sogovornica svetuje sušenje na temperaturi, ki ne preseže šestdeset stopinj Celzija. Temperatura mora biti namreč takšna, da se sproži proces sušenja, kar je pri sadju malo drugače kot pri zeliščih. »Najboljše je sušenje v sušilnih napravah z ventilacijo in možnostjo regulacije temperature, vendar če ni te možnosti, zadošča sušenje v ventilatorski pečici na petdesetih stopinjah Celzija, saj v pečici lahko nadzorujete temperaturo. Sušite jih toliko časa, da krhlji dobijo značilno usnjato strukturo; na sredini na otip ne smejo biti več mokri. Ponekod imajo krušne peči in krhlje sušijo na peči. Jabolka med sušenjem porjavijo, ker so izpostavljena kisiku. Če bi hoteli vsaj nekoliko preprečiti rjavenje, jih takoj po rezanju na krhlje potopite v razredčen limonin sok.«

Uporabimo lahko tudi piškavo jabolko (a ne gnilo). »Takšno jabolko obrežete in skuhate čežano za ozimnico. Čežano lahko grobo stlačite ali spasirate, odvisno, kaj imate raje, jo še vročo daste v kozarce, zaprete in dodatno pasterizirate v vreli vodni kopeli še deset minut. Okus lahko malo popravite s sladkorjem, ni pa nujno,« je povedala Vanja Šubic in predlagala še en način, kako porabite višek jabolk: »Pripravite kašasti nektar. Jabolka skuhate v majhni količini vode, da se zmehčajo, in jih spasirate. Na liter tako pripravljene jabolčne kaše dodajte še en liter vode, do sto gramov sladkorja in štiri do pet gramov citronske kisline in segrejete do vrelišča ter ustekleničite. Steklenice položite za dve minuti in jih takoj ohladite. Steklenic vam ni treba sterilizirati, pomembno je, da so čiste, splaknjene z vročo vodo, da ne pokajo.« Iz jabolk nekateri delajo tudi jabolčno žganje.

Za sušenje so odlične tudi hruške tepke. »Sušite cele, obvezno pa morajo biti dozorjene. Enako velja za sorti viljamovka in konferans. Sušenje hrušk traja veliko več časa kot pri jabolkih. Hruška mora biti že omedena, da je primerna za sušenje. Če je npr. konferans še trda, čvrsta, je primernejša za kompot,« je dejala Vanja Šubic in dodala, da pa so hruške moštarice primerne za hruškov sok: »Pri hruškah je problem le, da imajo premalo kisline za čežano, sok ali kompot. Zato je dobro dodati malo limoninega soka.«