V svetu tisočih hroščev

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / petek, 7. december 2012 / 06:00

Božidar Drovenik iz Kamnika je eden vodilnih evropskih koleopterologov, ki se nad hrošči vseh vrst navdušuje že od otroštva. V Matični knjižnici Kamnik so pripravili razstavo o njegovem delu, na kateri je na ogled tudi okoli dva tisoč hroščev.

Dvainsedemdesetletni Božidar Drovenik je eden redkih slovenskih, pravzaprav svetovnih strokovnjakov, ki je svojo dolgoletno poklicno pot in ves svoj prosti čas namenil majhnim živalicam, ki jih večina od nas v vsakdanjem življenju komajda še opazi – hroščem. Ta, zdaj že upokojeni biolog in doktor bioloških znanosti, dolgoletni sodelavec biološkega inštituta Jovana Hadžija pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, dolgoletni predsednik slovenskega entomološkega društva in evropsko priznani koleopterolog (raziskovalec hroščev) – če naštejemo le nekaj njegovih poklicnih uspehov, je svoja znanstvena dognanja o hroščih doslej objavil v številnih člankih in knjigah doma ter v tujini, a nikdar ni pozabil na svoje domače okolje, predvsem na Menino planino, kjer se je njegova raziskovalna pot pravzaprav začela.

Božo Drovenik se je za rastlinski in še posebej živalski svet navdušil še kot otrok, ko sta se njegova starša, oba učitelja, iz Savinjske doline najprej preselila v Špitalič, nato pa v Zgornji Tuhinj, kjer je preživljal svoje otroštvo. Številni se ga še danes spominjajo kot nadebudnega fanta, ki je z največjim zanimanjem obračal hlode in dvigoval skale in tako lovil najrazličnejše žuželke, predvsem hrošče. Hroščev se namreč ne da proučevati, če jih prej ne ujamemo, za to pa je potrebno osvojiti različne tehnike lova. »Ker večina hroščev leti, jih je najlažje loviti ponoči z lučjo. Prižgemo močno žarnico, ki privabi žuželke, te pa zaradi svetlobe nato omotične popadajo na belo rjuho, kjer jih nato lahko prepoznamo. Na takšen način lahko najdemo številne nove vrste, predvsem pa je to primerno za najmanjše, od enega do treh milimetrov velike hroščke, ki jih sicer težko najdemo. V jami pa lovimo spet drugače. V zemljo zakopljemo kozarec, vanj namestimo kos mesa ali vinski kis, tako da hrošča privabimo, ko pa pade v kozarec in ne more iz njega, ga ubijemo z etrom, nato pa prepariramo,« nam je povedal in dodal, da je Slovenija pravi raj za raziskovalce hroščev.

Pri nas je znanih več kot šeststo vrst hroščev in v Sloveniji koleopterologi vsako leto odkrijejo približno dvajset novih vrst. Gre sicer za najštevilnejšo živalsko skupino na svetu, saj naj bi po podatkih strokovnjakov v svetu živelo okoli 400 tisoč vrst teh malih živali. Približno deset vrst in celo en rod hroščev nosi ime prav po Božidarju Droveniku, kar priča o tem, da gre resnično za strokovnjaka svetovnega formata. Med hrošči je veliko endemnih vrst, na Gorenjskem vsaj petdeset, od tega sta dva endemita tudi s Kamniškega, natančneje iz Kamniške jame. Oba jamska hrošča, ki torej živita samo v tej jami, je odkril prav Drovenik. Prvi je kamniški jamski slepi brzec, drugi pa vrsta, poimenovana orotrechus slapniki. So pa hrošči v zadnjem času postali precej ogrožena skupina živali, saj so, tako kot pri vseh žuželkah, precej škode naredili sodobni agrotehnični posegi. Redkih in ogroženih vrst je v Sloveniji že nekaj sto. Na rdečem seznamu najdemo 400 vrst, večji del – 150 vrst – je jamskih hroščev.

Božidar Drovenik še danes skrbi za obsežno zbirko svojih hroščev – kar 160 škatel jih je, ki jo hrani na biološkem inštitutu. Čeprav se nad hrošči navdušuje že več kot petdeset let, pa se med njimi najde vrsta, ki je ne mara noben koleopterolog – hrošč muzejnik. To je namreč hrošček, ki se hrani s prepariranimi žuželkami. Zvito se priplazi v na videz trdno zaprto škatlo, in če zbiralec svoje zbirke ne razkužuje, zrači ali vsaj pregleduje redno, se lahko zgodi, da bo nekega dne namesto svojih pisanih primerkov v svoji škatli zagledal le še prah. Razstava o njegovem delu in življenju, ki sta jo pripravili Milena Glušič in Duška Težak, bo v Matični knjižnici Kamnik na ogled do konca februarja.