Za gozdove Udin boršta predlagajo strožji režim
Okoljska organizacija Alpe Adria Green in podpisniki peticije za ustrezno zaščito Udin boršta predlagajo zavodu za gozdove, da v novem gozdnogospodarskem načrtu za enoto Preddvor določi za gozdni kompleks Udin boršt strožji varovalni režim. V zavodu odgovarjajo, da bodo njihove predloge skrbno preučili.
V kranjski območni enoti zavoda za gozdove sta v postopku sprejemanja gozdnogospodarska načrta za enoti Cerklje in Jelendol, letos so v delu načrt za enoto Kokra ter območni gozdnogospodarski in območni lovskoupravljavski načrt, prihodnje leto naj bi izdelali še načrta za enoti Preddvor in Jezersko.
Kranj – V kranjski območni enoti zavoda za gozdove že pripravljajo nov gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Preddvor, s katerim naj bi usmerjali razvoj in gospodarjenje z gozdovi v obdobju 2022–2031. Trenutno izvajajo meritve in opise sestojev, javna obravnava načrta pa bo predvidoma prihodnje leto poleti. V razpravo o pripravi načrta so se že zdaj vključili mednarodna nevladna organizacija za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) ter podpisniki peticije (do 24. maja jo je podpisalo 1025 občanov iz občin Kranj, Naklo in Tržič), ki si želijo, da bi gozdni kompleks Udinboršt dobil strožji varovalni režim, ki bi upošteval strokovna spoznanja o njegovi visoki ekološki, socialni, biotski in krajinski vrednosti. Tako predlagajo, da naj celotni gozdni kompleks pridobi prvo stopnjo poudarjenosti funkcije varovanja naravnih vrednot; predlog pa utemeljujejo s tem, da je območje Udin boršta naravna vrednota državnega pomena in da je na njegovem območju še dvajset drugih naravnih vrednot, med njimi tudi zavarovan gozdni rezervat Kriva jelka. Zaradi izjemno poudarjene socialne funkcije Udin boršta predlagajo, da se v širšem pasu ob pohodnih poteh pušča drevje do večje starosti in večje debeline, da se sečni ostanki odstranijo v območju desetih metrov levo in desno od pohodnih poti, da se določijo površine sestojev, kjer bo proizvodna doba daljša, in da se prepove lovljenje prostoživečih živali. Celotno območje gozdnega kompleksa naj bi po predlogu AAG in podpisnikov peticije pridobilo funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, saj kot pomemben otok sredi kmetijske in urbanizirane krajine zagotavlja življenjski prostor rastlinskim in živalskim združbam, tudi številnim redkim in ogroženim vrstam. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti predlagajo zavodu za gozdove, da v načrtu določi »ekocelice«, to je območja, kjer bi posamezna drevesa ali manjše skupine dreves prepustili staranju oziroma naravnemu razkroju, ali da število teh celic še poveča. Ker so nižinski gozdovi, kjer prevladuje borovje, v kranjski občini zelo redki, predlagajo ohranitev takšnih gozdov; predlagajo pa tudi, da bi v gozdovih na južnem delu kompleksa ohranili prvo stopnjo poudarjenosti njihove rekreacijske, zdravstveno-higienske, klimatske in estetske funkcije.
Kot so povedali v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, bodo pri obnovi gozdnogospodarskega načrta enote Preddvor skrbno preučili predloge AAG in podpisnikov peticije. Zavod namreč v postopku izdelave načrtov sodeluje tudi z organizacijami s področja varstva narave, pri tem pa so še posebne pozornosti ter skrbne preučitve smernic in ukrepov deležni gozdovi s posebnim namenom in gozdovi na območju Nature 2000. To velja tudi za gozdove v spominskem parku Udin boršt, ki je od 1985. leta dalje z odlokom tedanje Občine Kranj zavarovan kot zgodovinski in kulturni spomenik. Postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je zakonsko določen, del tega postopka so tudi javne razgrnitve in javne obravnave načrtov, na katerih lastniki gozdov in zainteresirana javnost lahko dajo pripombe na načrt. V zavodu ob tem dodajajo, da je pobude, ki prekomerno posegajo v pravice drugih, družbe in narave, težko uravnotežiti in upoštevati, saj sta gozd in gozdni prostor neizmerno velika dobrina in neprecenljiv ekosistem.