Velike spremembe pri državnih gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 2. november 2015 / 12:15

Država naj bi za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovila družbo Slovenski državni gozdovi. Za izvedbo gozdarskih del se bodo lahko potegovali tudi sedanji koncesionarji, ki ocenjujejo, da bo zakon škodljiv za slovensko gozdarstvo in lesno predelavo.

Kranj – V Sloveniji je 235 tisoč hektarjev državnih gozdov. Gospodarjenje z večino teh gozdov temelji na koncesijah za izkoriščanje gozdov, ki jih je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov brez javnega razpisa za dvajset let podelil izvajalskim podjetjem, ki so nastala iz nekdanjih gozdnih gospodarstev in so te gozdove upravljala že pred uveljavitvijo novega zakona o gozdovih leta 1993. Koncesijska razmerja za večino državnih gozdov bodo potekla 30. junija prihodnje leto, nekatera pa že 1. januarja. Med osemnajstimi koncesionarji, ki so pridobili koncesijo neposredno na podlagi zakona, so tudi štiri gorenjske družbe. Gozdnemu gospodarstvu Bled bo 30. junija prihodnje leto potekla koncesija za izkoriščanje 6819 hektarjev državnih gozdov, Gozdarstvu Gorenjske, ki je prevzel koncesijo od Egolesa, pa za 6191 hektarjev. S koncem letošnjega leta bo potekla koncesija Kmetijsko gozdarski zadrugi Gozd Bled za 70 hektarjev gozdov in KŽK-ju Kranj za 106 hektarjev.

Slovenski državni gozdovi, d. o. o.

Sedanji zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov določa, da bo sklad po izteku pogodbe sklenil nova koncesijska razmerja za deset let na podlagi javnega razpisa, pri tem pa bodo ob enakih pogojih (do)sedanji koncesionarji lahko uveljavljali prednostno pravico. To se očitno ne bo zgodilo, saj se je vladajoča koalicija odločila, da korenito spremeni gospodarjenje z državnimi gozdovi. Vlada je na seji prejšnji teden že določila predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki predvideva ustanovitev gospodarske družbe Slovenski državni gozdovi, katere edina družbenica bo država. Družba se bo ukvarjala z vsemi gozdarskimi opravili – s sečnjo in spravilom lesa, prevozom in prodajo gozdnih lesnih sortimentov, varstvenimi in gojitvenimi deli, gradnjo in vzdrževanjem gozdne infrastrukture (razen z vzdrževanjem gozdnih cest) in z drugimi deli. Izvajalce gozdnih del bo izbrala s postopkom javnega naročanja, pri tem pa bodo lahko enakopravno sodelovali sedanji koncesionarji, druge gospodarske družbe pa tudi hribovske in gorske kmetije. Les bo prodajala sama in za svoj račun, za obvladovanje prodaje bo oblikovala vsaj šest regionalnih centrov, ki bodo delovali predvsem kot skladišča lesa. Za upravljanje gozdov bo plačevala državi letno nadomestilo v višini 20 odstotkov prihodkov od prodaje lesa, nadomestilo se bo zbiralo v gozdnem skladu, ki bo denar med drugim namenjal za pridobivanje gozdov ter za izpolnjevanje obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev in občin. Vsa sedanja koncesijska razmerja bodo ostala v veljavi do uveljavitve novega zakona, denacionalizacijske postopke pa bo končal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Občine, v katerih so državni gozdovi, bodo upravičene do četrtine letnega nadomestila.

Koncesionarji pisali predsedniku vlade

Združenje za gozdarstvo, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, je v imenu gozdarskih podjetij naslovilo na predsednika vlade Mira Cerarja pismo, v katerem je opozorilo na nepopravljive posledice sprejetja predlaganega zakona za gozdarstvo in za lesno industrijo. Po oceni združenja bo zaradi različnih ukrepov – likvidacije podjetij, zlasti invalidskih, in redne odpovedi delovnega razmerja ostala brez dela polovica delavcev, ki so zaposleni v gozdarskih podjetjih, najmanj petsto delavcev pa bo postalo trajno nezaposljivih in s tem breme državnega proračuna. Združenje očita vladi, da v oceno finančnih posledic sprejetja zakona ni vključila plačilnih tveganj in s tem povezanih izgub, pri tem pa je navedlo podatek, da so gozdarska podjetja v zadnjih petnajstih letih zaradi neplačil, neuspešnih izterjav ter stečajev ali prisilnih poravnav lesno predelovalnih in gradbenih podjetij utrpela dvajset milijonov evrov škode. Načrtovana prodaja lesa na panju bo povzročila razpad oskrbovalnih verig, likvidacija marsikatere gozdarske družbe bo dodatno oslabila odkup lesa iz zasebnih gozdov, s spremembo gospodarjenja z državnimi gozdovi pa po oceni združenja tudi ne bo več možnosti za hitro ukrepanje ob snegolomu, vetrolomu, žledolomu in ob drugih naravnih ujmah. »Ne nasprotujemo drugačni ureditvi po izteku koncesijskih pogodb, predlagamo pa, da se obstoječe znanje, prodajni kanali in razpoložljiva oprema vključijo v nov sistem gospodarjenja z gozdovi,« so zapisali v pismo predsedniku vlade.