Izzivi, kot jih še ni bilo

V dobrem letu dni epidemije so se z novimi izzivi srečali tudi izvajalci pomoči družini na domu. Izkušnje dveh gorenjskih domov starostnikov kažejo, da se število uporabnikov storitve ni zmanjšalo, še naprej pa ostajajo težave z zagotavljanjem oskrbovalnega kadra.

Škofja Loka, Jesenice – Pomoč družini na domu je storitev, ko jo izvajalci opravljajo za starejše ljudi na njihovem domu, sofinancirajo pa jo občine. Izvajalci so na Gorenjskem pretežno domovi za starejše, ki so v letu dni epidemije doživljali velike pretrese, od množičnih okužb stanovalcev in zaposlenih do obsežne kadrovske stiske, ki so jo občutili že pred epidemijo. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je bila v teh okoliščinah okrnjena pomoč starostnikov na domu.

V Centru slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka izvajajo storitve oskrbe na domu v občinah Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri, neposredno delo pri občanih opravlja 15 socialnih oskrbovalk, trenutno je vključenih 113 občanov. »S pojavom epidemije se je organizacija dela spremenila, upoštevajoč navodila oz. priporočila s strani MDDSZ. Zaposlenim je bilo treba zagotoviti potrebno varovalno opremo, stalno je bilo treba preverjati epidemiološko situacijo in prilagoditi delo glede na tveganje,« je povedala direktorica Silva Košnjek. »V prvem valu epidemije (takoj po razglasitvi) so bile s strani uporabnikov številne začasne odpovedi izvajanja, in sicer zaradi svojcev, ki so ostali doma, veliko se jih je za to odločilo tudi iz razloga previdnosti, da bi zmanjšali vse nenujne stike. V pomladnih mesecih ni bilo zaznane okužbe ne med uporabniki in ne med zaposlenimi. V jesenskem času je bilo odpovedi s strani uporabnikov manj, vendar pa smo se srečali tako z okužbami med uporabniki (in njihovimi svojci) kot zaposlenimi.« Na vprašanje, kje vidijo največje težave, pa Košnjekova pravi: »V domačem okolju ne moremo imeti nadzora nad stiki (kdo vse obiskuje nekega občana, ena socialna oskrbovalka pa v povprečju v dnevu obiskuje od osem do deset družin), tudi upoštevanje protokolov za delo z okuženimi osebami ali osebami, kjer obstaja sum, je zahtevno, saj je velikokrat že priprava na delo velik izziv. Veliko več organizacije je zahteval tudi sam prenos informacij, dogovarjanje in usklajevanja za delo, saj je zaradi zmanjšanja stikov večinoma vse potekalo na individualni ravni in na dnevni bazi glede na situacije.«

Tudi dr. Karmen Arko, direktorica Doma dr. Franceta Bergelja na Jesenicah, govori o podobnih izkušnjah. Ta dom izvaja storitev na območju upravne enote Jesenice, ki zajema občine Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Trideset oskrbovalk trenutno oskrbuje 188 uporabnikov. »Na začetku epidemije covida-19 se je pomoč na domu srečala z izzivi, ki jih do takrat ni bilo. Socialne oskrbovalke so se morale v kratkem času prilagoditi na nove razmere. Skupaj z njimi smo iskali optimalne rešitve pri oskrbi vsakega uporabnika posebej. Oskrba uporabnikov z okužbo ali s sumom okužbe z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, poteka po drugačnem protokolu in na vrsti so na koncu, zaradi varnosti drugih uporabnikov in oskrbovalk. Pri obolelih oskrbovalkah smo uporabnike prerazporejali med ostale oskrbovalke, kar je pomenilo, da so bile le-te dodatno obremenjene,« navaja Arkova in dodaja, da je bilo med uporabniki v tem času zaznati veliko negotovosti in strahu, ki so ga poskušali omiliti z razumevanjem, empatijo in pogovorom, seveda pa tudi z dosledno uporabo zaščitne opreme in rednim testiranjem oskrbovalk. »Prve tri mesece epidemije covida-19 smo po navodilih ministrstva delali samo najnujnejšo oskrbo. V tem času je bilo tudi nekaj odpovedi, kar je bila posledica tudi dela od doma svojcev uporabnikov, ki so sami poskrbeli zanje. Od junija 2020 se je stanje normaliziralo in število uporabnikov povečevalo. Odpovedi uporabnikov zaradi covida-19 je bilo zanemarljivo. Opazili smo nasproten trend, število uporabnikov, ki so želeli in potrebovali našo oskrbo, se je povečalo.« Glavna težava pomoči na domu je pridobivanje novih kadrov, pritrjuje sogovornica. Kadrovska podhranjenost in obremenjenost zaposlenih socialnih oskrbovalk pa pripomore k izgorelosti in še dodatnemu pritisku. »Novih oskrbovalk praktično ni oziroma jih je težko dobiti,« sklene Karmen Arko.