Eden izmed mojih prvih uspešnih »drožastih« hlebcev

Ali vi tudi »drožite«?

V zadnjih mesecih sem tudi sama postala žrtev trenda, ki se je vpletel v nemalo slovenskih kuhinj in tako zelo spremenil od nekdaj zakoreninjena prepričanja o debelilnih lastnostih kruha, da je postala stvaritev iz moke, vode in soli prava modna muha. Verjetno se vam že svita, da bo tokrat govora o drožeh – fermentirani mešanici moke in vode pripravljene v razmerju 1 : 1, v kateri se po nekaj dneh vzpostavi skupnost mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Tržna vrednost kislega kruha se je od leta 2014 povečala s tristo milijonov na skoraj tri milijarde dolarjev, kar nakazuje na pravo pekovsko mrzlico, ki v zadnjih letih doživlja renesanso.

Sama nahranim rženega Zdravka (moje matične droži, zaprte v ličnem steklenem kozarčku s pentljico) dvakrat na teden, ga navajam na take in drugačne moke in recepte in vsakič znova je izkupiček pridnega dela več kot petdeset različnih vrst mlečnokislinskih bakterij in več dvajset vrst kvasovk boljši. Sprva je Zdravko kot mlad, požrešen pubertetnik zahteval vsakodnevno pozornost in se pri prvem poskusu peke kolača trmasto uprl, da sem kot rezultat večdnevnega truda iz pečice privlekla kislo in zbito kepo testa. Pa sem vztrajala, opazovala njegovo padanje in naraščanje, spremljala arome in žitni vonj, ga vpeljevala v različne recepte, dokler ni na neki srečni dan iz pečice pridišal bel hlebec s hrustljavo skorjico in zračno sredico.

Danes lahko rečem, da sem na dobri poti k obvladovanju umetnosti peke z drožmi, s katero se ne bi nikoli seznanila, če ne bi bilo korone, promotorke droži Anite Šumer in vodilne pekovke v Hiši Franko Nataše Džurič. Ko mi vsake tri tedne poteče rok izposoje, iz knjižnice privlečem nove priročnike in kuharice, ki zasedajo vsak kotiček pisalne mize, se poglabljam v nutricistične in mikrobiološke raziskave droži, kot nora testiram sladke recepte za sadni kruh in pletenice ter meni ljubše slane stvaritve v obliki hlebcev, pogač s paradižniki in čebulnih čabat.

Čeprav se sliši kot slaba reklama, pa vendarle trdim, da bodo droži marsikomu spremenile pogled na dišeče pekovske izdelke, ki bodo z Zdravkom, Rudlom, Drožkom ali katerimkoli drugim drožnim mikrobiomom postale lažje prebavljive, manj redilne (kisel kruh ima namreč bistveno nižji glikemični indeks od kvašenega), bolj polnega in kompleksnega okusa. Po drugi strani pa se lahko v »droženje« podate z namenom razvijanja lastne ustvarjalnosti, nove veščine in produktivno preživetega prostega časa. In kot pravi Nataša Džurič: »Z dlanmi v testu in svinčnikom za ušesi, pa vam bo uspelo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2016 / 12:39

Kranjska brata Koch – kontraadmiral in arhitekt

Včasih se zgodi, da se rodita v isti družini dva, ki sta zaslovela vsak na svojem področju. V Kranju se je 4. septembra 1874 rodil kontraadmiral Metod Koch, njegov brat Ciril Metod Koch pa...

Objavljeno na isti dan


Naklo / petek, 8. avgust 2008 / 07:00

Gradijo zbirni center

Naklo - Občina Naklo bo zaradi ukinitve zbirnega centra za ločene odpadke ob nekdanji železniški postaji v Naklem zgradila sodobnejši center ob cesti na Okroglo. Podjetje Elektro...

GG Plus / petek, 8. avgust 2008 / 07:00

Država treh narodov

Bosna in Hercegovina je država raznolikosti - zanimiva s turističnega, a še vedno pereča s političnega stališča.

Šport / petek, 8. avgust 2008 / 07:00

Nogometni ples še v drugi in tretji ligi

Nogometaše v 1. ligi ta konec tedna čaka že 4. krog, na zelenicah pa se jim bodo pridružili tudi drugo- in tretjeligaši.

Kranj / petek, 8. avgust 2008 / 07:00

Erjavec ne kandidira na Gorenjskem

Predsednik stranke DeSUS in sedanji obrambni minister Karl Erjavec bo kandidiral tudi na letošnjih lokalnih volitvah, vendar ne na Gorenjskem. Zakaj?

Gospodarstvo / petek, 8. avgust 2008 / 07:00

Predor so spet zaprli

Šentviški predor je do nadaljnjega spet zaprt. Družba za avtoceste je SCT-ju naložila odstranitev vsega protipožarnega ometa v stari galeriji.