Ali vi tudi »drožite«?

V zadnjih mesecih sem tudi sama postala žrtev trenda, ki se je vpletel v nemalo slovenskih kuhinj in tako zelo spremenil od nekdaj zakoreninjena prepričanja o debelilnih lastnostih kruha, da je postala stvaritev iz moke, vode in soli prava modna muha. Verjetno se vam že svita, da bo tokrat govora o drožeh – fermentirani mešanici moke in vode pripravljene v razmerju 1 : 1, v kateri se po nekaj dneh vzpostavi skupnost mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Tržna vrednost kislega kruha se je od leta 2014 povečala s tristo milijonov na skoraj tri milijarde dolarjev, kar nakazuje na pravo pekovsko mrzlico, ki v zadnjih letih doživlja renesanso.

Sama nahranim rženega Zdravka (moje matične droži, zaprte v ličnem steklenem kozarčku s pentljico) dvakrat na teden, ga navajam na take in drugačne moke in recepte in vsakič znova je izkupiček pridnega dela več kot petdeset različnih vrst mlečnokislinskih bakterij in več dvajset vrst kvasovk boljši. Sprva je Zdravko kot mlad, požrešen pubertetnik zahteval vsakodnevno pozornost in se pri prvem poskusu peke kolača trmasto uprl, da sem kot rezultat večdnevnega truda iz pečice privlekla kislo in zbito kepo testa. Pa sem vztrajala, opazovala njegovo padanje in naraščanje, spremljala arome in žitni vonj, ga vpeljevala v različne recepte, dokler ni na neki srečni dan iz pečice pridišal bel hlebec s hrustljavo skorjico in zračno sredico.

Danes lahko rečem, da sem na dobri poti k obvladovanju umetnosti peke z drožmi, s katero se ne bi nikoli seznanila, če ne bi bilo korone, promotorke droži Anite Šumer in vodilne pekovke v Hiši Franko Nataše Džurič. Ko mi vsake tri tedne poteče rok izposoje, iz knjižnice privlečem nove priročnike in kuharice, ki zasedajo vsak kotiček pisalne mize, se poglabljam v nutricistične in mikrobiološke raziskave droži, kot nora testiram sladke recepte za sadni kruh in pletenice ter meni ljubše slane stvaritve v obliki hlebcev, pogač s paradižniki in čebulnih čabat.

Čeprav se sliši kot slaba reklama, pa vendarle trdim, da bodo droži marsikomu spremenile pogled na dišeče pekovske izdelke, ki bodo z Zdravkom, Rudlom, Drožkom ali katerimkoli drugim drožnim mikrobiomom postale lažje prebavljive, manj redilne (kisel kruh ima namreč bistveno nižji glikemični indeks od kvašenega), bolj polnega in kompleksnega okusa. Po drugi strani pa se lahko v »droženje« podate z namenom razvijanja lastne ustvarjalnosti, nove veščine in produktivno preživetega prostega časa. In kot pravi Nataša Džurič: »Z dlanmi v testu in svinčnikom za ušesi, pa vam bo uspelo.«