Kaj storiti, če v naravi najdemo ptičjega mladiča
Pravzaprav najbolje, da nič, pravijo ornitologi. Pustimo ga tam, kjer je, saj so skoraj zagotovo v bližini mladičev tudi njihovi starši, ki jih spremljajo pri prvih korakih zunaj gnezda. Če že, jih z izpostavljenega mesta umaknemo stran od plenilcev, na primer na grm, drevo, na balkon ..., in se nato tudi sami čim prej umaknemo.
Mnogi imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo, da čim prej odrastejo in ga zapustijo.
Kranj – V zadnjih dveh tednih v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) tako kot vsako pomlad neprestano zvonijo telefoni. Ljudje, ki imajo radi ptice, namreč v tem obdobju pogosto na domačem vrtu ali ob sprehodu v naravi opazijo ptičje mladiče. Zaskrbljeni sprašujejo ornitologe, kaj storiti, da nebogljeno ptičjo mladež zaščitijo pred morebitnimi nevarnostmi.
Niso tako nebogljeni, kot je videti
»Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost. Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče,« pojasnjuje Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja, DOPPS – BirdLife Slovenia.
Več škode kot koristi
Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče, še strne svoje izkušnje, a opozarja, da s tem dejansko naredijo več škode kot koristi. »Mladičem namreč v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev. Zato je najbolje, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo,« poudarja Zagorškova.
Ostanejo naj blizu staršem
Če torej menimo, da ptičjega mladiča, ki smo ga opazili na vrtu ali v gozdu, ogrožajo plenilci – na primer mačke – ga postavimo na varnejše mesto, na primer na grm, drevo, živo mejo, balkon ali okensko polico. Pomembno je, poudarjajo ornitologi, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.
»Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da čim prej odrastejo in ga zapustijo. Ko mladiči odidejo iz gnezda, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh drugih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo,« še pojasnjujejo na Društvu za opazovanje ptic Slovenije.