Prva piščančja klavnica

V piščančji klavnici na kmetiji Ažman na Suhi pri Predosljah, prvi na Gorenjskem, lahko v eni uri zakoljejo do dvesto piščancev. Lani jeseni so se začeli ukvarjati tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke.

Kranj – Vse večje povpraševanje po svežih piščancih in želja zadostiti vsem zakonskim predpisom je Tomaža Ažmana in njegovo ženo Karmen, ki obdelujeta kmetijo pri Ambarjevih na Suhi pri Predosljah, kjer ima perutninarstvo (ob govedoreji) že dolgoletno tradicijo, privedlo do odločitve za ureditev piščančje klavnice. »Kolikor nama je znano, je to prva registrirana klavnica za piščance na Gorenjskem,« pove mladi gospodar Tomaž.

Gre za krožno, večinoma avtomatizirano klavnico, ki je občutno olajšala in pospešila zakol piščancev. Ročno delo je na začetku, ko je treba piščance za noge natakniti na obešala, nato pa naprava s štirifazno krožno linijo svoje delo opravi sama – vse do odstranitve perja v skubilniku. Več ročnega dela je v nadaljevanju, ko je treba piščance očistiti drobovine in jih oprati z vodo, za kar je večinoma zadolžena Karmen, medtem ko Tomaž bdi nad zakolom. Na krožni klavnici je istočasno lahko dvajset piščancev, v eni uri pa jih tako lahko zakoljejo tudi dvesto. »Zaenkrat zredimo in zakoljemo okoli sto piščancev na mesec, želja pa je, da bi se to število povečalo vsaj na 50 tedensko,« načrtuje Tomaž. V novih prostorih, ki se razprostirajo na 130 kvadratnih metrih, sta Ažmanova poleg klavnice uredila še hladilnici za belo in rdeče meso, obrat za predelavo mesa, zorilnico mesnih izdelkov, sirarno in trgovinico za domače dobrote.

Še naprej pa pri Ambarjevih ostaja pomembna prireja mleka, iz katerega je Karmen lansko jesen začela izdelovati mlečne izdelke. Redijo dobrih 40 glav govedi, od tega je polovica krav molznic, ki na mesec dajo 11–12 tisoč litrov mleka. Od 200 do 250 litrov na teden ga Karmen predela v jogurte, skuto in sir. »Izdelujem tudi grški jogurt, iz kravjega mleka, saj gre v osnovni za turški jogurt, ki so ga kasneje preimenovali v grškega. V bistvu gre za precejen jogurt, ki je gost kot kisla smetana, le da bolj 'potegne' na sladko. Nisem pa še slišala, da bi ga v Sloveniji že kdo izdeloval,« pove Karmen.

Tomaž ob tem poudari, da kot ena redkih kmetij še vedno od aprila do oktobra živino vsakodnevno krmijo s sveže pokošeno travo, zaradi česar so njihovi mlečni izdelki še bolj okusni. Kmetija ima sicer šest hektarov lastne zemlje, prav toliko površin pa imajo še v najemu. Imajo tudi 150 kokoši nesnic, kmalu bodo začeli rediti še prašiče, ki so jih doslej kupovali. Tomaž se namreč namerava še bolj posvetiti predelavi mesa v salame, klobase in druge suhomesnate izdelke, s čimer se ukvarja že vrsto let. Pri tem prisega na stare recepture, saj uporablja le osnovne začimbe (sol, poper in česen) brez aditivov in konzervansov. Izdeluje tudi hrenovke, paštete … »Še posebej dobra je piščančja. Zmelješ jetra, mlinčke in srčke, dodaš malo 'špeha' in dobiš prima pašteto,« je pojasnil.

Tomaž o prihodnjem razvoju kmetije pravi, da števila živali ne bodo povečevali: »Čim več pridelanega bomo skušali predelati doma in prodati končnemu potrošniku.«