V Šentpetru pri Šentjakobu bodo ostali dosedanji dvojezični napisi.

Šentjakob ostaja dvojezičen

Na Goriškem v Italiji je dobila slovenščina novo javno priznanje. V tamkajšnji bolnišnici se je mogoče naročiti v slovenščini in z njo opraviti tudi druge storitve. To je tudi uspeh deželnega svetnika Igorja Gabrovca, člana stranke Slovenska skupnost, ki je v zdravstveno reformo dežele Furlanije in Julijske Krajine vztrajno predlagal dopolnila, ki zadevajo uporabo slovenščine.

Spor, ki je več kot deset let delil krajane Šentjakoba / St. Jakoba v Rožu in okoliških vasi, je uspešno in razumno rešen. Poskus nekaterih krajevnih politikov, da bi v občini izbrisali javne znake dvojezičnosti in bi nanjo spominjali le krajevni tabli na začetku in koncu vasi ter slovenski napis na župnišču, ni uspel. Zaradi vztrajnosti slovenske Šentjakobske liste in njenega zastopnika, občinskega svetnika Franza Baumgartnerja in razumnega ravnanja socialističnega župana Heinricha Kattniga ter večine občinskih svetnikov je bil dosežen dogovor, sprejemljiv za obe strani. Tako župan kot slovenska lista so za mnenje spraševali odgovorne v deželi in na Dunaju ter tako dali problemu širše razsežnosti. Občina je obdržala tudi zunanje znake dvojezičnosti. Poimenovanj ulic ne bo, ampak bodo ostale stare hišne številke, občani pa bodo lahko še naprej uporabljali dvojezične naslove. Sporno je bilo tudi imenovanje glavnega trga v Šentjakobu. Slovenci so zahtevali, naj se imenuje po ustanovitelju prve slovenske posojilnice in hranilnice na Koroškem Antonu Janežiču, druga stran pa je vztrajala pri 10. oktobru. Občinski svet je tudi na predlog okoliških stanovalcev sklenil, da bo trg enostavno Glavni trg oziroma Hauptplatz. Dvojezični bodo tudi posamezni kažipoti. Posebne dvojezične table z legendami krajev bodo posebej predstavile tudi dva ugledna moža slovenskega rodu, pomembna za Šentjakob in okolico. Že omenjenega Antona Janežiča in duhovnika in narodnega buditelja Mateja Ražuna, ki je leta 1908 v Šentpeter pripeljal šolske sestre in ustanovil sedanjo Višjo šolo za gospodarske poklice. Občinski svetnik Franz Baumgartner je po dogovoru povedal, da je odločitev občinskega vodstva razumna in da je treba biti tudi pri zahtevah zmeren. Če bi Slovenci zahtevali še več, bi lahko ostali brez vsega! V občini Šentjakob se je na zadnjem ljudskem štetju za Slovence izreklo okrog 17 odstotkov občanov, po prvi svetovni vojni pa je bil njihov delež krepko nad 50 odstotkov. Slovenska Šentjakobska lista ima v 23-članskem občinskem svetu dva odbornika.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Lukovica / sobota, 5. september 2009 / 07:00

V Lukovici praznujejo

V Lukovici so občinski praznik včeraj praznovali z ljudsko igro Rokovnjači v Črnem grabnu, v kateri sodelujejo vsa društva in več kot sto posameznikov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...