V Šentpetru pri Šentjakobu bodo ostali dosedanji dvojezični napisi.

Šentjakob ostaja dvojezičen

Na Goriškem v Italiji je dobila slovenščina novo javno priznanje. V tamkajšnji bolnišnici se je mogoče naročiti v slovenščini in z njo opraviti tudi druge storitve. To je tudi uspeh deželnega svetnika Igorja Gabrovca, člana stranke Slovenska skupnost, ki je v zdravstveno reformo dežele Furlanije in Julijske Krajine vztrajno predlagal dopolnila, ki zadevajo uporabo slovenščine.

Spor, ki je več kot deset let delil krajane Šentjakoba / St. Jakoba v Rožu in okoliških vasi, je uspešno in razumno rešen. Poskus nekaterih krajevnih politikov, da bi v občini izbrisali javne znake dvojezičnosti in bi nanjo spominjali le krajevni tabli na začetku in koncu vasi ter slovenski napis na župnišču, ni uspel. Zaradi vztrajnosti slovenske Šentjakobske liste in njenega zastopnika, občinskega svetnika Franza Baumgartnerja in razumnega ravnanja socialističnega župana Heinricha Kattniga ter večine občinskih svetnikov je bil dosežen dogovor, sprejemljiv za obe strani. Tako župan kot slovenska lista so za mnenje spraševali odgovorne v deželi in na Dunaju ter tako dali problemu širše razsežnosti. Občina je obdržala tudi zunanje znake dvojezičnosti. Poimenovanj ulic ne bo, ampak bodo ostale stare hišne številke, občani pa bodo lahko še naprej uporabljali dvojezične naslove. Sporno je bilo tudi imenovanje glavnega trga v Šentjakobu. Slovenci so zahtevali, naj se imenuje po ustanovitelju prve slovenske posojilnice in hranilnice na Koroškem Antonu Janežiču, druga stran pa je vztrajala pri 10. oktobru. Občinski svet je tudi na predlog okoliških stanovalcev sklenil, da bo trg enostavno Glavni trg oziroma Hauptplatz. Dvojezični bodo tudi posamezni kažipoti. Posebne dvojezične table z legendami krajev bodo posebej predstavile tudi dva ugledna moža slovenskega rodu, pomembna za Šentjakob in okolico. Že omenjenega Antona Janežiča in duhovnika in narodnega buditelja Mateja Ražuna, ki je leta 1908 v Šentpeter pripeljal šolske sestre in ustanovil sedanjo Višjo šolo za gospodarske poklice. Občinski svetnik Franz Baumgartner je po dogovoru povedal, da je odločitev občinskega vodstva razumna in da je treba biti tudi pri zahtevah zmeren. Če bi Slovenci zahtevali še več, bi lahko ostali brez vsega! V občini Šentjakob se je na zadnjem ljudskem štetju za Slovence izreklo okrog 17 odstotkov občanov, po prvi svetovni vojni pa je bil njihov delež krepko nad 50 odstotkov. Slovenska Šentjakobska lista ima v 23-članskem občinskem svetu dva odbornika.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 18. november 2020 / 09:17

Sezone se veseli, kot bi bila njegova prva

Biatlonec Klemen Bauer je s štiriintridesetimi leti najstarejši član slovenske reprezentance. O njegovem glavnem cilju sezone ni dvoma: svetovno prvenstvo na Pokljuki, dobrega rezultata pa si želi že...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:58

Oglasi še brez energetskih kazalnikov

Na spletu še vedno prevladujejo nepremičninski oglasi brez podatkov o energetski učinkovitosti stavb, saj je le redkim lastnikom uspelo pravočasno pridobiti energetske izkaznice. V izogib denarnim kaz...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:58

Tretjina poškodovanih listavcev bo verjetno ostala v gozdu

»V Zavodu za gozdove Slovenije ocenjujemo, da bo na kranjskem gozdnogospodarskem območju približno tretjina v žledolomu poškodovanih listavcev ostala v gozdu,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območn...

Nasveti / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:57

Bohinjska piramida

Rodica (1966 m) – Razgledna gora nad Ribčevim Lazom, ki je pozimi turnosmučarski raj. Tokrat se je bomo lotili s krplji. Visokogorje ima različno debelo snežno odejo, zato previdno.

Radovljica / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:48

Žrtve nasilja se sramujejo svoje nemoči

Ne le fizično nasilje, tudi zasmehovanje, poniževanje, socialna izolacija, ščuvanje drugih in nadlegovanje prek spleta so oblike nasilja, s katerimi se srečujejo številni otroci in mladostniki.

Kronika / ponedeljek, 12. januar 2015 / 14:32

V zapor zaradi udarca

Kranjsko sodišče je na leto dni zapora obsodilo Matevža Logarja iz Podvrha, ker je fizično napadel inšpektorja za okolje in prostor. Njegov oče Dušan je zaradi izrečenih groženj prejel pogojno kazen....