V Šentpetru pri Šentjakobu bodo ostali dosedanji dvojezični napisi.

Šentjakob ostaja dvojezičen

Na Goriškem v Italiji je dobila slovenščina novo javno priznanje. V tamkajšnji bolnišnici se je mogoče naročiti v slovenščini in z njo opraviti tudi druge storitve. To je tudi uspeh deželnega svetnika Igorja Gabrovca, člana stranke Slovenska skupnost, ki je v zdravstveno reformo dežele Furlanije in Julijske Krajine vztrajno predlagal dopolnila, ki zadevajo uporabo slovenščine.

Spor, ki je več kot deset let delil krajane Šentjakoba / St. Jakoba v Rožu in okoliških vasi, je uspešno in razumno rešen. Poskus nekaterih krajevnih politikov, da bi v občini izbrisali javne znake dvojezičnosti in bi nanjo spominjali le krajevni tabli na začetku in koncu vasi ter slovenski napis na župnišču, ni uspel. Zaradi vztrajnosti slovenske Šentjakobske liste in njenega zastopnika, občinskega svetnika Franza Baumgartnerja in razumnega ravnanja socialističnega župana Heinricha Kattniga ter večine občinskih svetnikov je bil dosežen dogovor, sprejemljiv za obe strani. Tako župan kot slovenska lista so za mnenje spraševali odgovorne v deželi in na Dunaju ter tako dali problemu širše razsežnosti. Občina je obdržala tudi zunanje znake dvojezičnosti. Poimenovanj ulic ne bo, ampak bodo ostale stare hišne številke, občani pa bodo lahko še naprej uporabljali dvojezične naslove. Sporno je bilo tudi imenovanje glavnega trga v Šentjakobu. Slovenci so zahtevali, naj se imenuje po ustanovitelju prve slovenske posojilnice in hranilnice na Koroškem Antonu Janežiču, druga stran pa je vztrajala pri 10. oktobru. Občinski svet je tudi na predlog okoliških stanovalcev sklenil, da bo trg enostavno Glavni trg oziroma Hauptplatz. Dvojezični bodo tudi posamezni kažipoti. Posebne dvojezične table z legendami krajev bodo posebej predstavile tudi dva ugledna moža slovenskega rodu, pomembna za Šentjakob in okolico. Že omenjenega Antona Janežiča in duhovnika in narodnega buditelja Mateja Ražuna, ki je leta 1908 v Šentpeter pripeljal šolske sestre in ustanovil sedanjo Višjo šolo za gospodarske poklice. Občinski svetnik Franz Baumgartner je po dogovoru povedal, da je odločitev občinskega vodstva razumna in da je treba biti tudi pri zahtevah zmeren. Če bi Slovenci zahtevali še več, bi lahko ostali brez vsega! V občini Šentjakob se je na zadnjem ljudskem štetju za Slovence izreklo okrog 17 odstotkov občanov, po prvi svetovni vojni pa je bil njihov delež krepko nad 50 odstotkov. Slovenska Šentjakobska lista ima v 23-članskem občinskem svetu dva odbornika.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / / 09:19

Za domovino so dali svoja življenja

Sprejem predsednika vlade Marjana Šarca za svojce padlih v vojni za Slovenijo

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...