V Šentpetru pri Šentjakobu bodo ostali dosedanji dvojezični napisi.

Šentjakob ostaja dvojezičen

Na Goriškem v Italiji je dobila slovenščina novo javno priznanje. V tamkajšnji bolnišnici se je mogoče naročiti v slovenščini in z njo opraviti tudi druge storitve. To je tudi uspeh deželnega svetnika Igorja Gabrovca, člana stranke Slovenska skupnost, ki je v zdravstveno reformo dežele Furlanije in Julijske Krajine vztrajno predlagal dopolnila, ki zadevajo uporabo slovenščine.

Spor, ki je več kot deset let delil krajane Šentjakoba / St. Jakoba v Rožu in okoliških vasi, je uspešno in razumno rešen. Poskus nekaterih krajevnih politikov, da bi v občini izbrisali javne znake dvojezičnosti in bi nanjo spominjali le krajevni tabli na začetku in koncu vasi ter slovenski napis na župnišču, ni uspel. Zaradi vztrajnosti slovenske Šentjakobske liste in njenega zastopnika, občinskega svetnika Franza Baumgartnerja in razumnega ravnanja socialističnega župana Heinricha Kattniga ter večine občinskih svetnikov je bil dosežen dogovor, sprejemljiv za obe strani. Tako župan kot slovenska lista so za mnenje spraševali odgovorne v deželi in na Dunaju ter tako dali problemu širše razsežnosti. Občina je obdržala tudi zunanje znake dvojezičnosti. Poimenovanj ulic ne bo, ampak bodo ostale stare hišne številke, občani pa bodo lahko še naprej uporabljali dvojezične naslove. Sporno je bilo tudi imenovanje glavnega trga v Šentjakobu. Slovenci so zahtevali, naj se imenuje po ustanovitelju prve slovenske posojilnice in hranilnice na Koroškem Antonu Janežiču, druga stran pa je vztrajala pri 10. oktobru. Občinski svet je tudi na predlog okoliških stanovalcev sklenil, da bo trg enostavno Glavni trg oziroma Hauptplatz. Dvojezični bodo tudi posamezni kažipoti. Posebne dvojezične table z legendami krajev bodo posebej predstavile tudi dva ugledna moža slovenskega rodu, pomembna za Šentjakob in okolico. Že omenjenega Antona Janežiča in duhovnika in narodnega buditelja Mateja Ražuna, ki je leta 1908 v Šentpeter pripeljal šolske sestre in ustanovil sedanjo Višjo šolo za gospodarske poklice. Občinski svetnik Franz Baumgartner je po dogovoru povedal, da je odločitev občinskega vodstva razumna in da je treba biti tudi pri zahtevah zmeren. Če bi Slovenci zahtevali še več, bi lahko ostali brez vsega! V občini Šentjakob se je na zadnjem ljudskem štetju za Slovence izreklo okrog 17 odstotkov občanov, po prvi svetovni vojni pa je bil njihov delež krepko nad 50 odstotkov. Slovenska Šentjakobska lista ima v 23-članskem občinskem svetu dva odbornika.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / ponedeljek, 23. avgust 2021 / 09:32

Zgodbe od Kamnika do Motnika

Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Društvo sv. Jakoba Kamnik vabita na pripovedovalski večer z ljudskimi pravljicami, povedkami, anekdotami in spomini z naslovom Zgodbe od Kamnika do M...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:54

Kepic spet zanikal krivdo

Upokojeni Milan Kepic tudi v drugem kazenskem postopku zavrača očitke tožilstva, da je pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi ogoljufal dobavitelje in izvajalce del.

Bled / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:27

Na Bledu bi gradili oskrbovana stanovanja

Na območju nekdanjih Vezenin na Bledu naj bi med drugim zgradili tudi naselje luksuznih stanovanj, prilagojenih starejšim osebam.

Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:25

Reboljade

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Pri 86 letih živi kot mladenič

Starosta slovenskega alpinizma, skoraj 86-letni Rado Kočevar z Jesenic je obujal spomine na alpinistične dosežke v prvih povojnih letih. Čeprav je že krepko zakorakal v deveto desetletje življenja, pa...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Z ruske fronte se je vrnil brez noge

Stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo letos, obuja številne zgodbe tedanjih vojakov. Eno takšnih o svojem očetu Valentinu Balantiču iz Kamnika nam je zaupala tudi bralka Štefka Mih...