V Šentpetru pri Šentjakobu bodo ostali dosedanji dvojezični napisi.

Šentjakob ostaja dvojezičen

Na Goriškem v Italiji je dobila slovenščina novo javno priznanje. V tamkajšnji bolnišnici se je mogoče naročiti v slovenščini in z njo opraviti tudi druge storitve. To je tudi uspeh deželnega svetnika Igorja Gabrovca, člana stranke Slovenska skupnost, ki je v zdravstveno reformo dežele Furlanije in Julijske Krajine vztrajno predlagal dopolnila, ki zadevajo uporabo slovenščine.

Spor, ki je več kot deset let delil krajane Šentjakoba / St. Jakoba v Rožu in okoliških vasi, je uspešno in razumno rešen. Poskus nekaterih krajevnih politikov, da bi v občini izbrisali javne znake dvojezičnosti in bi nanjo spominjali le krajevni tabli na začetku in koncu vasi ter slovenski napis na župnišču, ni uspel. Zaradi vztrajnosti slovenske Šentjakobske liste in njenega zastopnika, občinskega svetnika Franza Baumgartnerja in razumnega ravnanja socialističnega župana Heinricha Kattniga ter večine občinskih svetnikov je bil dosežen dogovor, sprejemljiv za obe strani. Tako župan kot slovenska lista so za mnenje spraševali odgovorne v deželi in na Dunaju ter tako dali problemu širše razsežnosti. Občina je obdržala tudi zunanje znake dvojezičnosti. Poimenovanj ulic ne bo, ampak bodo ostale stare hišne številke, občani pa bodo lahko še naprej uporabljali dvojezične naslove. Sporno je bilo tudi imenovanje glavnega trga v Šentjakobu. Slovenci so zahtevali, naj se imenuje po ustanovitelju prve slovenske posojilnice in hranilnice na Koroškem Antonu Janežiču, druga stran pa je vztrajala pri 10. oktobru. Občinski svet je tudi na predlog okoliških stanovalcev sklenil, da bo trg enostavno Glavni trg oziroma Hauptplatz. Dvojezični bodo tudi posamezni kažipoti. Posebne dvojezične table z legendami krajev bodo posebej predstavile tudi dva ugledna moža slovenskega rodu, pomembna za Šentjakob in okolico. Že omenjenega Antona Janežiča in duhovnika in narodnega buditelja Mateja Ražuna, ki je leta 1908 v Šentpeter pripeljal šolske sestre in ustanovil sedanjo Višjo šolo za gospodarske poklice. Občinski svetnik Franz Baumgartner je po dogovoru povedal, da je odločitev občinskega vodstva razumna in da je treba biti tudi pri zahtevah zmeren. Če bi Slovenci zahtevali še več, bi lahko ostali brez vsega! V občini Šentjakob se je na zadnjem ljudskem štetju za Slovence izreklo okrog 17 odstotkov občanov, po prvi svetovni vojni pa je bil njihov delež krepko nad 50 odstotkov. Slovenska Šentjakobska lista ima v 23-članskem občinskem svetu dva odbornika.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 5. januar 2016 / 12:26

Bolj in manj uspešni vlomilci

Kranj – Gorenjski policisti in kriminalisti so se morali tudi med prazniki ukvarjati s premoženjsko delikvenco. V Žabnici je tako nekdo vlomil v trgovino in odtujil motorno žago ter čeladi. Na Bled...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 07:00

Odkrili obnovljeni spomenik

V Goričah so odkrili obnovljeni spomenik padlim borcem NOV 1941-1945. Več dogodkov v sklopu praznika krajevnih skupnosti Golnik, Goriče in Tenetiše.

Cerklje na Gorenjskem / / 07:00

Na Krvavcu kopljejo arheologi

Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarno, našli pa konjski hlev.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Država pozabila na Železnike

Popoplavna sanacija bo odslej v občini Železniki očitno potekala precej počasneje, saj naj bi letos po predlogu drugega rebalansa državnega proračuna prejela 1,2 milijona evrov oz. samo četrtino oblju...

Tržič / / 07:00

Koncesija za odpadne vode

Tržiški občinski svet je potrdil odlok, ki omogoča podelitev druge koncesije Komunali Tržič. Pred podpisom pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadne vode seznanitev z vsebino.

Nasveti / / 07:00

Širokopasovna omrežja in storitve

Slovenija se uvršča med prvih dvajset držav pri kakovosti širokopasovnega dostopa. Pri gradnji optičnega omrežja smo med najhitrejšimi v EU.