Svet Batičevih kiparskih zgodb
Monumentalni kip na ploščadi pred vhodom v Galerijo Paviljon NOB in relief nad njim je leta 1968 izdelal akademski kipar Stojan Batič (1925–2015). Prejšnji teden so prav tam odprli posthumno razstavo njegovih del z naslovom Miti in legende.
Tržič – Paviljon NOB je letos dočakal temeljito prenovo, tako objekt z galerijo kot ploščad pred njim. Obnovljena sta bila tudi spomenik NOB in reliefna plošča nad glavnim vhodom v galerijo, oboje avtorja akademskega kiparja, septembra lani preminulega Stojana Batiča. Paviljon NOB v Tržiču, avtor arhitekturne zasnove je Ciril Oblak, so sicer zgradili leta 1969 ter ga zasnovali kot galerijo z razstavno dvorano in pripadajočo večnamensko kletno etažo – in kot tak izpričuje izjemno arhitekturno dediščino slovenske moderne. Galerija po nekaj letih zatišja ponovno postaja osrednji razstavni prostor v Tržiču. Po prenovi je namreč Občina Tržič strokovno vodenje in opravljanje galerijske dejavnosti v paviljonu zaupala Tržiškemu muzeju, ki je s tem prevzel odgovorno nalogo priprave visoko kvalitetnih likovnih razstav, tako akademskih ustvarjalcev kot ustvarjalcev s pomembnimi domačimi in tujimi referencami. »Tako uresničujemo poslanstvo likovnega in kulturnega središča, saj z zanimivimi vsebinami in kvalitetnim programom želimo postati vitalni del mesta,« razstavno usmeritev potrjuje kustosinja Tržiškega muzeja Janita Košir. »Avtor omenjenega spomenika in reliefa je akademski kipar Stojan Batič, zato zadnjo letošnjo razstavo posvečamo prav enemu najvidnejših ustvarjalcev prve povojne generacije kiparjev 20. stoletja. V sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane tako predstavljamo izbor Batičevih malih plastik z naslovom Miti in legende.«
Za kiparja je bil velik izziv pred moderno zasnovano arhitekturo postaviti spomenik NOB v duhu takratnega časa. Gre za tri metre visoko krožno kompozicijo s celopostavnimi figurami. Prva figura je pregnanka – mati z otrokom v naročju, sledijo kaznjenci s stisnjenimi pestmi, v nadaljevanju je partizan z dvignjeno desnico, hrzajoči konj pa predstavlja upor. »Batičeva umetniška zgodba se nadaljuje na reliefni plošči nad vhodom v galerijo, ki je značilna za njegov ustvarjalni duh, saj se nakazuje s tipičnimi atributi in motivi, ki se nanašajo na antično liriko. To so jonski steber, lira, amfora, gledališka maska … S tem je želel pokazati, da bosta v prostoru doma kultura in umetnost,« dodaja Koširjeva, ki s tokratno razstavo v ospredje postavlja tako prenovljen paviljon kot počastitev spomina na avtorja, ki je prispeval kiparski del objekta kot celote.
Batičevo ustvarjalno delo je ob retrospektivni razstavi ob umetnikovi lanskoletni 90-letnici raziskovala višja kustosinja Muzeja in galerij mesta Ljubljane Marija Skočir, ki je prispevala tudi zapis v katalogu, ki spremlja njegovo prvo posthumno razstavo v Tržiču. Tokrat je v paviljonu na ogled 16 malih plastik v bronu, ki nadgrajujejo njegov v Ljubljani predstavljen opus in so bile doslej redkeje ali pa sploh še ne razstavljene. Gre za dela iz njegovih ciklov z antično motiviko Satiriade, Tragos, Gilgameš, sledijo Evropske legende, tu pa je tudi njegov edini Harlekin, ki je vlit v bron. Male plastike kot nekakšne intimne spremljevalke dopolnjujejo risbe na papirju, ki so povezane z njegovim kiparskim delom.
»Klasična mitologija je v Batičev opus vstopila že zgodaj, bolj sproščena sedemdeseta leta so kiparju uresničila željo po sidranju v bolj osebno izpovedni lirični poetiki, kar je v vsebinskem smislu pomenilo preplet raznolikih mitov in legend, gledališča in literature,« o kvaliteti v Tržiču predstavljenih del, v katerih se pretaka avtorjev najbolj intimen ustvarjalni duh, poudarja kustosinja Marija Skočir iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V ciklu Tragos iz sredine osemdesetih let je Batič združil dvajset bronastih in šest kamnitih kipov ter dva kipa v žgani glini. V Tržiču si lahko ogledamo petih malih bronastih plastik iz tega cikla: Elektre, Klitajmnestre, Medeje, Ifigenije in Pitije. Očarajo nas Batičevi junaki iz pretekle Evrope, legendarni Atila s Kriemhildo, junaški jezdeci, kot so Taras Bulba in El Cid, pa Don Kihot in zabavljaški Harlekin. »Batičeva ustvarjalnost je izjemna. V njegovih malih plastikah začutimo poudarjeno intimnost posameznega lika, na eni strani se ti kažejo v liričnosti, na drugi pa je recimo cikel Tragos, kjer je likom brez dodatkov ali kakršnihkoli žanrskih atributov vdahnil antično moč, ki pripoveduje sama po sebi,« razmišlja Koširjeva. Batičeve figure pripovedujejo same po sebi, brez literarne predloge, hkrati pa na najlepši način spoznavamo mojstrovo kiparsko znanje in obvladovanje brona kot materiala.
Razstava bo na ogled do konca leta, v tem času pa bodo pripravili tudi vodenje po razstavi in predstavitev kiparja Stojana Batiča, njegovega življenja in dela. Želja, da Galerija Paviljon NOB postane reprezentativno in osrednje razstavišče v mestu, se s tokratno razstavo zagotovo izpolnjuje.