Manj zaskrbljenosti in več optimizma

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 19. maj 2021 / 16:10

Možnost izbire cepiva proti covidu-19 bi opazno vplivala na namero o cepljenju, na podlagi zadnje javnomnenjske ankete med drugim ugotavljajo v družbi Valicon.

Ljubljana – Valicon, družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, je med 14. in 16. majem na vzorcu 514 anketiranih odraslih oseb znova opravila raziskavo #Novanormalnost, v kateri spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih koronarazmerah.

V zadnji meritvi so izmerili do sedaj najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje, ki se je zelo približala šestdesetim odstotkom in zdaj znaša 59 odstotkov. Kot so pojasnili v Valiconu, gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. »Na osnovi te meritve tako ocenjujemo, da je zdaj minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji, stari od 18 do 75 let, 65 odstotkov, maksimalna pa 81 odstotkov.« Kot tudi navajajo, bi ta trend opazno pospešila možnost izbire cepiva, pri čemer bi se delež z odgovori »zagotovo da« skoraj podvojil, s 16 na 30 odstotkov. Obenem na podlagi ankete ugotavljajo, da pa bi v precej manjši meri na izraženo namero vplivale različne nagrade (kot možnosti so navedli nagrado v višini dvajset evrov, vključitev v žrebanje za večjo nagrado v vrednosti pet tisoč evrov ali turistični bon).

Zaupanje vladi pri upravljanju epidemije se je sicer v zadnjih dveh tednih nekoliko izboljšalo, spremembo na podlagi javnomnenjske raziskave pripisujejo splošnemu izboljšanju počutja prebivalcev. Zadnja meritev namreč kaže, da je dojemanje trenutne situacije precej manj negativno, manj je zaskrbljenosti in občutno več je optimizma. V tokratni meritvi zaznavajo občutno izboljšanje osebnega počutja. Delež teh, ki situacijo dojemajo kot negativno, je prvič od februarja padel pod 60 odstotkov in znaša 53 odstotkov. V tokratni meritvi je tudi delež teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše kot pred epidemijo, padel za sedem odstotnih točk, a se je za ta odgovor še vedno odločila polovica anketirancev. Nekoliko več vprašanih ocenjuje, da je njihovo življenje enako kot pred epidemijo (39 odstotkov), zrasel pa je za štiri odstotke tudi delež teh, ki menijo, da je njihovo življenje boljše kot pred epidemijo (11 odstotkov). »Kljub temu da delež teh, ki ocenjujejo, da je epidemija negativno vplivala na njihovo življenje, ostaja visok, pa opažamo, da se tudi ta ocena nekoliko izboljšuje, kar kaže na neke vrste normalizacijo razmer. Eden od kazalcev vračanja v (novo) normalnost je tudi upad deleža zaposlenih, ki delo opravljajo samo od doma. Ta se je v primerjavi z aprilom, ko smo redno začeli spremljati tudi ta indikator, prepolovil in zdaj predstavlja štiri odstotke vprašanih. Na bolj normalno situacijo kaže tudi nekoliko večji obseg potrošnje. Opažamo namreč, da je v tokratni meritvi več takih, ki pravijo, da v primerjavi s pol leta nazaj trošijo več. Za ta odgovor se je odločilo osem odstotkov vprašanih, kar je najvišji delež, odkar izvajamo raziskavo. Dobra tretjina sicer odgovarja, da ni spremenila navad in ne pričakuje sprememb, zmanjšal pa se je delež teh, ki pravijo, da trošijo manj, in je s 44 odstotki primerljiv z deležem oktobra lani.«