Jež sodi med ogrožene živalske vrste, zato so človekova pomoč, previdnost in sočutje pomembni za njegovo ohranitev. / Foto: Peter Košenina

Poskrbimo, da jež ne bo izumrl

Zaradi invazivnega človekovega posega v naravo naj bi po besedah Mojce Furlan, predsednice društva Reks in Mila, ježu grozilo izumrtje, zato je pomembno, da mu pomagamo preživeti.

Ježevo preživetje je v veliki meri odvisno od človeka. Pomagamo mu lahko tako, da nasadimo čim več grmovja, zelenja in ne pokosimo vse trave. Pospravimo mreže in druge predmete, kamor bi se jež lahko zapletel ali zagozdil.

Ježi imajo sicer najraje vrtove, grmičke, kupe listja ali vejevja, kompostnike in zarasle travnike. So nočne živali, dan pa najraje prespijo v lesenem zaboju ali hiški, kjer je postlano s senom. Živijo tudi v drvarnicah.

Medvode – Mojca Furlan med glavnimi razlogi za zmanjševanje populacije ježa navaja krčenje njegovega habitata, podnebne spremembe in nevarnost na cesti. »Ježem uničujemo bivalni prostor s posegi v naravo, gradnjo cest in novih naselij. Zaradi zmanjševanja življenjskega prostora, suše in uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu nimajo dovolj hrane. Ogroženi so zaradi milih zim, ko se na pol prebudijo, hrane pa kot žužkojede živali nimajo. Veliko jih konča tudi pod kolesi avtomobilov,« je pojasnila in dodala, da podatkov in raziskav o populaciji ježa in divjih živali v Sloveniji ni, zato je težko opredeliti, koliko in kje je največ ježev na Gorenjskem ter koliko jih na leto pogine. Ježi imajo sicer najraje vrtove, grmičke, kupe listja ali vejevja, kompostnike in zarasle travnike. So nočne živali, dan pa najraje prespijo v lesenem zaboju ali hiški, kjer je postlano s senom. Živijo tudi v drvarnicah, zato moramo biti pozorni, da ga ne poškodujemo z novimi drvmi ali celo zakurimo. »Če ježa opazimo podnevi, je z njim nekaj narobe. Verjetno je bolan, poškodovan ali podhranjen. V takem primeru ga primemo s tkanino in odpeljemo v najbližjo veterinarsko ambulanto, ki bo ježa sprejela,« je poudarila.

Ježevo preživetje je v veliki meri odvisno od človeka. Pomagamo mu lahko tako, da nasadimo čim več grmovja, zelenja in ne pokosimo vse trave. Pospravimo mreže in druge predmete, kamor bi se jež lahko zapletel ali zagozdil. Pred kurjenjem ognja dobro pregledamo listje in veje, da ježa ne bomo živega zažgali. Ježi sicer znajo plavati, toda v primeru, da nimajo urejenega izhoda iz vode, lahko utonejo, zato je smiselno, da k ribnikom, zbiralcem vode in bazenom nastavimo veje, kamenje ali deske. Predvsem pa je smiselna velika previdnost na cesti, da ježa ali drugih divjih živali ne povozimo. »Divjih živali naj sicer ne bi hranili, a ker je človek porušil naravno ravnovesje, je primoran, da ga ponovno vzpostavi, vsaj s tem, da živalim omogoči preživetje,« je dejala Furlanova in dodala: »Ježu lahko zvečer na miren in suh prostor nastavimo nizki skodeli z vodo in hrano. Primerna je mokra in suha hrana za mačke, suho narezano ali mehko in sladko koščičasto sadje, brusnice, zdrobljeni oreščki, mokarji. Kupimo lahko tudi hrano za ježke v trgovini s hrano za živali.«


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 25. maj 2014 / 12:21

Zagoreli vzmetnica in postelja

Lesce – Kakšen je bil vzrok, da je minuli torek dopoldne zagorelo na Čopovi ulici v Lescah, še ni znano, sta pa zagoreli vzmetnica in postelja. Gasilci PGD Radovljica, Lesce in Hlebce so ogenj poga...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 29. september 2018 / 20:06

Gorenjski spomini in spoznanja Ernesta Petriča

Na 126. Glasovi preji je bil naš gost dr. Ernest Petrič. Svetovljan, doma iz Tržiča, živel je največ v Ljubljani in po svetu, zdaj živi na Bledu. Z Gorenjsko je bil povezan slej ko prej, navajamo neka...

GG Plus / sobota, 29. september 2018 / 20:05

Odraščanje nekega zapuščenega fanta

Janezova mama (bil je nezakonski otrok) je leta 1968 odšla v Nemčijo s trebuhom za kruhom. K sebi ga je vzela teta, ki pa je imela zanimiv pogled na svet. Ko se je po maminem odhodu jokal, mu je rekla...

Slovenija / sobota, 29. september 2018 / 20:03

Park spomina na Angelo Piskernik

Pred dobrim tednom so na območju Kosez pri Ljubljani, ob Poti spominov in tovarištva, odprli Park Angele Piskernik. Tako je sklenil ljubljanski mestni svet na seji 18. junija in tako tudi v Sloveni...

Gospodarstvo / sobota, 29. september 2018 / 20:01

Opozarjajo na nezakonito ropanje gozdov

Kranj – Kmetje, lastniki gozdov, se v zadnjih tednih ogorčeno obračajo na kmetijsko gozdarsko zbornico in jo seznanjajo, da nabiralci gob nezakonito plenijo njihove gozdove. V zbornici ugotavljajo,...

Gospodarstvo / sobota, 29. september 2018 / 20:01

Prvi Festival slovenskega sira

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije bo ob dvajsetletnici delovanja pripravilo v torek, 2. oktobra, na Brdu prvi Festival slovenskih sirov, na katerem bo svoje izdelke predstavilo petintrideset sirarj...