Poskrbimo, da jež ne bo izumrl
Zaradi invazivnega človekovega posega v naravo naj bi po besedah Mojce Furlan, predsednice društva Reks in Mila, ježu grozilo izumrtje, zato je pomembno, da mu pomagamo preživeti.
Ježevo preživetje je v veliki meri odvisno od človeka. Pomagamo mu lahko tako, da nasadimo čim več grmovja, zelenja in ne pokosimo vse trave. Pospravimo mreže in druge predmete, kamor bi se jež lahko zapletel ali zagozdil.
Ježi imajo sicer najraje vrtove, grmičke, kupe listja ali vejevja, kompostnike in zarasle travnike. So nočne živali, dan pa najraje prespijo v lesenem zaboju ali hiški, kjer je postlano s senom. Živijo tudi v drvarnicah.
Medvode – Mojca Furlan med glavnimi razlogi za zmanjševanje populacije ježa navaja krčenje njegovega habitata, podnebne spremembe in nevarnost na cesti. »Ježem uničujemo bivalni prostor s posegi v naravo, gradnjo cest in novih naselij. Zaradi zmanjševanja življenjskega prostora, suše in uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu nimajo dovolj hrane. Ogroženi so zaradi milih zim, ko se na pol prebudijo, hrane pa kot žužkojede živali nimajo. Veliko jih konča tudi pod kolesi avtomobilov,« je pojasnila in dodala, da podatkov in raziskav o populaciji ježa in divjih živali v Sloveniji ni, zato je težko opredeliti, koliko in kje je največ ježev na Gorenjskem ter koliko jih na leto pogine. Ježi imajo sicer najraje vrtove, grmičke, kupe listja ali vejevja, kompostnike in zarasle travnike. So nočne živali, dan pa najraje prespijo v lesenem zaboju ali hiški, kjer je postlano s senom. Živijo tudi v drvarnicah, zato moramo biti pozorni, da ga ne poškodujemo z novimi drvmi ali celo zakurimo. »Če ježa opazimo podnevi, je z njim nekaj narobe. Verjetno je bolan, poškodovan ali podhranjen. V takem primeru ga primemo s tkanino in odpeljemo v najbližjo veterinarsko ambulanto, ki bo ježa sprejela,« je poudarila.
Ježevo preživetje je v veliki meri odvisno od človeka. Pomagamo mu lahko tako, da nasadimo čim več grmovja, zelenja in ne pokosimo vse trave. Pospravimo mreže in druge predmete, kamor bi se jež lahko zapletel ali zagozdil. Pred kurjenjem ognja dobro pregledamo listje in veje, da ježa ne bomo živega zažgali. Ježi sicer znajo plavati, toda v primeru, da nimajo urejenega izhoda iz vode, lahko utonejo, zato je smiselno, da k ribnikom, zbiralcem vode in bazenom nastavimo veje, kamenje ali deske. Predvsem pa je smiselna velika previdnost na cesti, da ježa ali drugih divjih živali ne povozimo. »Divjih živali naj sicer ne bi hranili, a ker je človek porušil naravno ravnovesje, je primoran, da ga ponovno vzpostavi, vsaj s tem, da živalim omogoči preživetje,« je dejala Furlanova in dodala: »Ježu lahko zvečer na miren in suh prostor nastavimo nizki skodeli z vodo in hrano. Primerna je mokra in suha hrana za mačke, suho narezano ali mehko in sladko koščičasto sadje, brusnice, zdrobljeni oreščki, mokarji. Kupimo lahko tudi hrano za ježke v trgovini s hrano za živali.«