Gostinci po petih mesecih zaprtja lokalov

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 13. april 2021 / 22:35

Na Gorenjskem so gostinski lokali zaradi epidemije zaprti že od konca oktobra, zagotavljajo lahko le dostavo in osebni prevzem hrane. »Največjo škodo so zaradi zaprtja utrpeli mali gostinci in najemniki lokalov,« ugotavlja Anton Magdič, predsednik sekcije gostincev pri kranjski obrtno-podjetniški zbornici.

Kranj – »Dogaja se nam prava mala tragedija,« po petih mesecih in pol zaprtja gostinskih lokalov, od začetka epidemije covida-19 marca lani pa že skupno osmih mesecih, poudarja Anton Magdič, predsednik sekcije gostincev Območne obrtno-podjetniške zbornice Kranj. »Država sicer skuša pomagati z različnimi ukrepi za ohranitev delovnih mest, kot je subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ter s kritjem fiksnih stroškov, kar pa zadošča kvečjemu za preživetje gostincev. Pa še to ne vseh, saj nekateri pod bremenom prisilnega zaprtja svojih lokalov že zapirajo svojo dejavnost, nekateri so prisiljeni v razprodajo gostinskega inventarja in podobno. V tej situaciji so zagotovo največjo škodo utrpeli mali gostinci in tisti, ki imajo lokale v najemu,« pravi Magdič, ki opozarja še na drug problem, ki se bo v polnosti pokazal šele ob ponovnem odprtju gostiln (obeta se v prihodnjem tednu) – namreč na izgubo delavskega kadra. »Za gostince, ki so ostali brez zaposlenih, ker so si ti v zadnjih mesecih našli drugo zaposlitev, je to morda še največji udarec. Ustrezen gostinski kader bo namreč zelo težko spet pridobiti nazaj,« je dejal.

Zaprtje izkoristili za adaptacijo

Gostinci se sicer epidemiji in posledični prepovedi obratovanja gostinskih lokalov prilagajajo na različne načine. Magdič, lastnik znane šenčurske gostilne Ančka, je na primer prisilni odmor izkoristil za prenovo in nadgradnjo gostilne. »Prenovo smo začeli že lani, ko so bile gostilne še odprte, a smo ugotovili, da je to zelo moteče za normalno obratovanje gostilne, zato smo gradbena dela tedaj prekinili. Ko so oktobra gostilne spet zaprli, pa smo takoj nadaljevali adaptacijo. Z deli smo pri koncu, upam, da jih bomo končali do ponovnega odprtja gostinskih lokalov,« je razložil. »Moram reči, da poznam kar precej gostincev, ki so pohiteli in obdobje zaprtja gostiln izkoristili za različne adaptacije, ki so jih sicer načrtovali za kasnejše obdobje,« je dodal.

Začeli dostavljati hrano

Precejšen del gostincev se je v zadnjih petih mesecih usmeril v pripravo hrane za razvoz in osebni prevzem, ki sta še vedno dovoljena. Med njimi je tudi Primož Čebašek, lastnik mehiške restavracije El Restaurante Mexico v Kranju, kjer do oktobrskega zaprtja dostave hrane niso opravljali. »Lani spomladi v prvem valu epidemije sem videl, da so nekateri, ki so se odločili za dostavo in osebni prevzem, kar dobro delali, zato smo oktobra začeli tudi mi. Že prvi dan zaprtja gostinskih lokalov smo kupili dva avtomobila in začeli izvajati razvoz. Prometa imamo ravno toliko, da skupaj s pomočjo države plavamo nad vodo, da pokrijemo vse stroške in plače zaposlenih. Ti sicer zdaj delajo s skrajšanim delovnim časom,« je razložil. »A to je lahko rešitev le za nas, gostince s hrano, lokal, ki ponuja samo pijačo in je zanj treba plačati še najemnino, pa se s pripravo kave za s seboj zagotovo ne more preživeti,« poudarja Čebašek, ki si želi, da bi vlada ponovno odprtje gostinskih lokalov napovedala dovolj zgodaj, vsaj teden dni vnaprej, saj se gostiln, ki so bile zaprte pet mesecev, ne da odpreti kar čez noč. »Treba je vse očistiti, naročiti robo, tudi zaposleni, ki so na čakanju ali zavodu, morajo spet dobiti delovno kondicijo. Številni gostinci pa bodo celo morali na novo iskati delovni kader. Nam k sreči vsaj tega ne bo treba,« je še pojasnil Čebašek.

Vrniti mora državno pomoč

Mlado gostinko iz Škofje Loke, ki želi ostati neimenovana, pa je prisilno zaprtje najetega lokala pahnilo v brezizhodno situacijo. Lani je uporabila državna ukrepa čakanja na delo in kritja fiksnih stroškov, marca letos pa je prejela odločbo finančne uprave, da mora vrniti sedem tisoč evrov prejete pomoči. Izračunali so namreč, da ji lani prihodki niso upadli v primerjavi z letom 2019, zato do državne pomoči ni bila upravičena. Svoje podjetje je namreč odprla 3. julija 2019, ko so začeli renovirati lokal, ki ga je vzela v najem. Lokal je začel obratovati šele 28. novembra 2019, tako da je prihodke v prvem letu ustvarjal samo dober mesec. A dacarji štejejo, da je njeno podjetje poslovalo že od julija naprej, zato so enomesečne prihodke lokala razdelili na šest mesecev. Seveda je bil s tem povprečni mesečni prihodek podjetja v letu 2019 zelo nizek in ga je lani, ko je lokal obratoval približno osem mesecev, presegla. Če bi upoštevali le dejanski mesec obratovanja lokala, bi bil upad prihodkov skoraj 50-odstoten.

»Tega denarja ni več, saj je šel v celoti za fiksne stroške lokala in podjetja ter za plačo zaposlene, ki sem jo imela na čakanju. Premostitvenega kredita na banki ne dobim, izposoditi si nimam od nikogar,« Škofjeločanka zdaj ne ve, kaj storiti. »Med zaprtjem sem si sicer našla začasno delo, kar pa zadošča le za stroške moje družine, nikakor pa s tem ne morem kriti še fiksnih stroškov lokala in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko blagajno,« je pojasnila. »Razumem, da mnoga podjetja v trenutnih razmerah zaradi upada prihodkov potrebujejo pomoč. Vendar pa menim, da pomoč za podjetja, ki jim je bilo z odlokom prepovedano opravljanje njihove dejavnosti, sploh ne bi smela biti pod vprašajem, saj na trenutne okoliščine nimajo vpliva in zaprtje ni njihova poslovna odločitev,« še poudarja gostinka, ki se v nezavidljivi situaciji ni znašla po lastni krivdi.