Zadišalo po zeliščih

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 7. april 2022 / 21:07

V Biotehniškem centru Naklo so gostili Festival zelišč s poudarkom na avtohtonih slovenskih zeliščih in zeliščarstvu za samooskrbo. Strokovni program so spremljale degustacije, razstave zeliščarjev ...

Strahinj – Regrat, koper, materina dušica, jesenska vresa, dobra misel, citronka in melisa sestavljajo čajno mešanico za dober dan, ki jo je pripravila Jožica Bajc Pivec in jo ponudila udeležencem tretjega Festivala zelišč, ki ga je v soboto gostil Biotehniški center (BC) Naklo. »Ta čajna mešanica nas malo pomiri, malo nas poboža, spodbudi želodček, na celotno telo dobro deluje,« je pojasnila priznana zeliščarka z domačije Pivec, ki je ljubiteljem zelišč – poznavalcem in začetnikom – predstavila tudi vsestransko uporabo čudeža pomladi, to je regrata, v naši kulinariki in svoje zeliščarsko znanje o regratu in recepte zbrala v publikaciji.

Organizatorka Festivala zelišč Marija Komatar je povedala, da so prvi festival organizirali leta 2018 na gradu Bogenšperk, drugega leta 2019 v Vačah. Po dveh letih, ki ju je zaznamovala epidemija, so ga znova obudili. Kot je poudarila, veliko sodelujejo s strokovnjaki in svoje znanje o zeliščih bogatijo in širijo ter povezujejo ljudi. Osrednja govorka dogodka je bila avtorica knjižnic uspešnic in urednica spletnega središča Zazdravje.net Sanja Lončar, ki je predavala o zeliščih kot temelju samooskrbe. »Ko govorimo o samooskrbi telesa in zdravja, včasih spregledamo, da so ravno aromatične rastline najmočnejše, kar nam narava ponuja. To so superživila v malem. Če znamo s tem delati, potem imamo prehransko in zdravstveno varnost v ščepcih zagotovljeno. Deset gramov peteršilja ima toliko antioksidantov kot denimo kilogram bučk ali kilogram in pol kumar. Da pridelaš kilogram bučk, moraš imeti veliko prostora in je veliko dela, za deset gramov peteršilja pa res ne veliko. Kar pomeni, da če obvladamo začimbnice, lahko na zelo majhnih površinah zagotovimo potrebne vitamine, rudnine – in kar danes zelo veliko šteje, tudi ogromno razstrupljevalnih snovi.«

Milan Kalan z zeliščne kmetije Kalan je predaval na temo Zelišča – pridelava ali nabiralništvo, dr. Trajče Nikoloski na temo Divji opraševalci: čmrlji in medovite rastline. Brigita Šušteršič iz Brigitinega vrta je predstavila vzgojo sadik zelišč in nego. Ustvarjali so na delavnicah, s strokovnjaki razpravljali o samooskrbi, predstavili pogled na ljudsko zdravilstvo, prisluhnili nasvetom zeliščarjev, se sprehodili po divjem vrtu, izmenjali semena in sadike, okušali tudi Podbreško potico ...

V imenu gostitelja in soorganizatorja festivala je številne udeležence nagovoril vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra BC Naklo doc. dr. Drago Papler. Tudi v BC Naklo se ukvarjajo z ekološko pridelavo številnih zelišč, nekatera so ponudili na stojnici, vsako leto med drugim pripravijo kolekcijo zdravilnih rastlin, je navedel Papler. Nabirajo jih tudi v ekološkem sadovnjaku, ki so ga ravno prenovili z dosaditvijo sto ekoloških jablan. Iz zelišč, največ iz mete in melise pa tudi žajblja, pripravljajo zeliščne sirupe, zelišča uporabljajo v kulinariki kot dodatek k skuti in za zeliščne namaze, čajne mešanice pa povezujejo v zgodbo o Sneguljčici in sedmih palčkih, v pripravi je čaj dr. Voglarja. Suha in sveža zelišča, kot so plahtica, sivka, origano, drobnjak, rožmarin, žajbelj in druga, povežejo v šopke. »Smo specifični in se prilagajamo našemu osnovnemu poslanstvu izobraževanju in delovni praksi na učnih poligonih od pridelave do predelave zelišč,« je poudaril Drago Papler na dogodku, ki so ga umestili v letošnje praznovanje 115. obletnice začetkov BC Naklo.